Bogomir Kovač: “Orwellovih prašičev je v družbi kar nekaj, predvsem v boju za bisere”

Se vam zdi, da je brez lobijev in lobiranja danes sploh še kaj mogoče urediti in narediti v gospodarstvu ali na katerem koli drugem področju v državi?

“Mislim, da ne. Ker je v tržnem gospodarstvu delovanje različnih interesnih skupin nekaj povsem normalnega. Nenormalno je njihovo prikrito zasebno delovanje na račun javnih interesov in družbene skupnosti. Zato poznajo demokratične tržne družbe regulacijske ukrepe in imajo vrsto nadzornih mehanizmov, od samoprijave do javnih preiskovalnih postopkov. Takšne zgodbe se ne dogajajo le pri nas. Na mednarodni ravni pravkar odmeva spor okoli avstralskega nakupa francoskih podmornic, ki so jih nadomestile ameriške. Dvanajst milijard evrov vreden posel se je spreobrnil po neformalnih poteh, delovali so lobisti, tajni dogovori, mimo javnosti in transparentnih pravil in dogovorov. In izbruhnil je meddržavni škandal v trikotniku navideznih zaveznikov, ZDA, Francije in Avstralije. Orožarski posli so vedno izvrstna promocija lobističnih poslov in državnih zavajanj. Slovenija je kot država nastala z nikoli razčiščeno orožarsko afero, doživeli smo odisejado s Patrio in Janševo sodno farso, vsi vojaški nakupi so del nečednih in zakritih poslov. Tudi zadnji Toninovi zapleti z ameriškimi oklepniki kažejo na podobne zaplete, nobene transparentnosti, hkrati pa veliko mahinacij. To je v značaju sedanjega politično-ekonomskega sistema, v načinu delovanja oblasti in korporativnega biznisa. Zato so tukaj neke varovalke nujne in bi jih veljalo spoštovati. Ni sporno, da lobiranje obstaja. Sporno je, da politik nečesa ne prijavi ali se v tekoči obravnavi izogiba dajanju informacij, da lahko tudi zavaja, laže.”

“Pomembne so vrednote, ki se usedejo med ljudi, da pošteno delovanje ni nekaj, kar je potrebno zapovedovati, ampak nekaj, kar se zdi ljudem samoumevno.”