Bog pomagaj. Reši nas hudega!
Veliki petek je danes, spomin na trpljenje in smrt največjega v krščanskem delu sveta. Ker sočasno sto tisoči umirajo in se v temo pogrezamo vsi, upanje v velikonočni prižig luči le brli. A bomo praznovali. Ker upanje, če prastare modrosti, pa čeprav ljudske, še kaj veljajo, umira zadnje. Vstajenje in svetlobo privoščimo vsem, ki bodo praznovali v nedeljo, vsem, ki so največjo noč že pustili za sabo ali je pred njimi, in zlasti vsem, ki za lučjo najbolj nemočni hlastajo.
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil, so v popepelničnih tednih odzvanjale križpotne molitve. Odrešitev se vse bolj izmika, a je še kako prav k njej moliti. Zares prav pa je zanjo kaj storiti, kajti trd in trši povelikonočni križev pot ostaja vsem na tej obli. Križev je sleherni vse bolj negotov in nemiren dan, 365 sončevih dni v letu. Ali pa 354 dni, kjer pač čas merijo po luni. Medtem ko luna in sonce še svetita, je svet vržen s tečajev v temo. A jutri in na veliko nedeljo bo čas praznovanja in miru za največjo svetovno v odrešitelja verujočo skupnost. Kot je bilo ali bo v množici drugih in iz drugačnih razlogov v luč in svetlobo verujočih skupnostih.
Postni petek je danes. Dobesedno in, hvala bogu, je ponekod tudi post od vojne, krvi in uničevanja. Morda bodo tudi ukrajinske družine lahko napolnile lonce in pripravljene jedi v čast odrešitelju, še prej pa v čast upanju na mir, nesle v blagoslov. Ukrajinske krščanske družine bodo to storile jutri, pravoslavne teden dni pozneje. Da bi le lahko, jutri, prihodnje leto ... Vedno!
Kaj se pravzaprav dogaja v Ukrajini? Le kdo ve? Kar v Ukrajini kruto živijo in umirajo, svet vse manj vidi. In kaj se dogaja v genocidno uničeni in porušeni Gazi? Praznovanj tam že večnost ni. Celo iztrebljevalci v Izraelu (bog ne daj, da bi krivili vse Izraelce) so svojo največjo noč - pasho v spomin na konec svojega suženjstva v Egiptu, minuli teden praznovali v nemiru in strahu. V strahu samo zato, ker sta si blazneža Netanjahu in Trump zaželela ... Le kdo bi iz njunih zablodelih možganov razbral, kaj točno sta si zaželela. Uradno naj bi človeštvo in Izrael rešila jedrskega uničenja in Irancem strmoglavila (pobila!) islamsko najtrši, nečlovečni režim. Za uvod sta, vsej sodobni vojni tehnologiji navkljub, umorila skoraj dve stotniji nedolžnih šolark. Plačuje ves svet. Vse umetno povzročene in dejanske ožine, s Hormuško v ospredju, se ožijo. Ob tem ga ni, ki bi vedel, kaj se dogaja v Sudanu in na nekaj desetinah drugih vojnih ognjev, koliko časa bo še mir na Tajvanu na pragu Kitajske ...
Bog pomagaj! Pravzaprav bogovi - od Kristusa, Alaha, Bude ... in več stotnij drugih, pomagajte svet rešiti hudega. No, blaznežev ga lahko rešijo le ljudje, ki zares verujejo v luč velikih noči. In so se zanjo pripravljeni tudi angažirati. Za luč, ki jo oznanja večina od skoraj 4000 religij na Zemlji. Za vse na svetu, na čelu s pravom in pravičnimi demokratičnimi ureditvami, ki so jih blazni uničili.
V mislih imamo vse med osmimi milijardami in nekaj dušami na Zemlji, ki verjamejo v pravičnost, človečnost, strpnost, poštenje, spoštovanje ... Vrednote skratka, ki z močjo besede za vsemogočimi mizami lahko brez orožja, resda prepogosto trdo in še zdaleč ne vedno pošteno, brez krvi vrnejo miren svet, kot so ga izbojevali davno v največji moriji tega sveta.
Za uvod je treba le misliti, verjeti v vrednote in prihodnosti ne čakati križem rok. Mladim, na katerih naj bi svet stal, jo uničujejo neuravnovešeni starci, katerih sive celice razumejo le še šum več in več denarja. Trump pri osemdesetih, 77-letni Netanjahu, 74-letni Putin, 72-letni Šidžinping ... Ob slednjega se, navkljub nejasnostim s Tajvanom, spotikamo najbolj tiho. Starcev je še precej, vse do naših večnih politikov pri sedemdesetih. Res je, da postarano Evropo in njeno skupnost, ki ne zmore stopiti skupaj, kot bi morala, ustavljajo skoraj mladeniči 63-letnega Orbanovega kova. A Evropo in svet je nujno prepustiti mlajšim, bolj razumnim in treznim. Za apatijo ni časa. Niti Slovenija, ki pravkar zapravlja priložnost za bolj strnjen korak proti najhujši krizi, ga nima.
Brez vojn, povzročenih energetskih in drugih kriz, je na svetu več kot dovolj problemov. Staranje, podnebne spremembe, migracije in umetna inteligenca so več kot mogočni izzivi za uporabo zdrave, naravne pameti.
Ni vse črno. Izven prgišča neuravnovešenih in te podpirajočih bogatunov, je vse več ljudi, tudi vse več mladih, ki se vračajo k naravi in k dobremu, za katero se že tisočletja preliva kri in so bili preštevilni pripeti na križe. Uspeli bodo samo medgeneracijsko in z novim sistemom, ki bo obšel požrešnosti.
Opravičujemo se vse številnejši armadi starejših, vse večji množici z modrostjo, ki naj bi jo letom dodajale izkušnje. Z naštetimi starci nismo hoteli žaliti nikogar. Ker verjamemo v davne reke, smo prepričani, da so našteti le izjeme, ki potrjujejo pravilo o modri starosti in dobri večini na svetu. Skratka, da pamet še lahko premaga neuravnovešenost.
Križev pot, po katerem hodimo, je šola. Šole pa so zato, da se kaj naučimo. Ljudje, ne umetna inteligenca! Leto 2026 so, čeprav ponižani in skoraj uničeni, Združeni narodi razglasili za leto prostovoljstva in trajnostnega ravnanja. Vse več prostovoljcev, rastoča solidarnost med ljudmi in obrisi okoljske prijaznosti, vodnim ujmam in viharjem navkljub, so upanje. Upanje nikakor ni umrlo. Danes je čas spominjanja, premišljevanja, potem praznovanja in nato ukrepanja!