Bodo tudi naši vnuki občudovali cvetane in poslušali pesem kosca?
Več kot 50 radovednih obiskovalcev, ljubiteljev narave, se je na poznopoletnem izletu pridružilo odkrivanju flore in favne ter drugih zanimivosti v marsičem edinstvenega Planinskega polja v družbi s Slavkom Polakom, kustosom biologom iz Notranjskega muzeja Postojna. Tisti, ki so mu pozorno prisluhnili, so opazili, da je svojo razlago večkrat pospremil s poudarkom, da moramo biti ponosni na izjemne dragocenosti in jih še pravočasno ohraniti za naše zanamce, saj intenzifikacija kmetijstva značilno podobo polja že spreminja.
Poleti kmetje kosijo njegove travnike, že čez nekaj mesecev se lahko po njem vozimo s kanuji in pozimi drsamo. Planinsko polje je eno tipičnih in najbolj slikovitih kraških polj, ki se ob večjem deževju spremeni v jezero, iz katerega molijo le vrhovi dreves. To poskrbi za njegovo idilično podobo, tako kot reka Unica, ki se v meandrih počasi vije po polju in je ena naših najbolj priljubljenih rek za muharjenje. Poseben čar mu dajejo tudi čudoviti cvetoči travniki, ki so se tu ohranili prav zaradi rednih poplav, ki omejujejo kmetijsko dejavnost. Močvirski travniki so prebivališče redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Planinsko polje, del območja Natura 2000, je edino rastišče travniške morske čebulice v Sloveniji in tudi mednarodno pomembno območje za ohranjanje ptice kosec. Pred preveliko turistično izrabo so uspeli ubraniti Planinsko jamo, kjer lahko v naravnem okolju vidimo človeške ribice. V zvoniku cerkve svete Marjete v Planini je največja kolonija navadnega netopirja na Primorskem.
Nad poljem bdi srednjeveški Ravbarjev stolp, del obrambnega zidu nekdanjega Malega gradu, in na drugi strani razvaline gradu Hošperk (Haasberg), nekdanjega dvorca plemiške družine Windischgraetz, ki je bil med drugo svetovno vojno požgan. Čeprav je monumentalno baročno poslopje v razvalinah, spomenik predstavlja eno najlepših zasnov te vrste v Sloveniji. Občina Postojna bo s pomočjo evropskega denarja zdaj uredila njegovo zaraščeno okolico.
“Žal so bili ti travniki včasih veliko bolj pisani, kajti močvirski travniki so bili zaradi kasnejše vegetacije pozno košeni in rožice so uspele odcveteti, zato je bilo veliko barv. Danes je kmetijstvo nekoliko preveč intenzivno.”
Slavko Polak
kustos biolog iz Notranjskega muzeja Postojna
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.