Bo iz riti slovenske kokoši sploh kdaj dosegljivo njeno osrčje v znosnem času?

Turisti dobesedno derejo v tri posoške občine, za domačine pa je lepota njihovega naravnega okolja premalo za znosno življenje. Skupaj z občinama Idrija in Cerkno, ki se ju celo turisti izogibajo, so se dodobra skrčile, postarale na povprečno skoraj 47 let stare prebivalce in so v tem tisočletju izgubile 40 odstotkov mladih do 26. leta starosti. Medtem država že nekaj desetletij neuspešno načrtuje, da bi vsaj s četrto cestno osjo nekoliko pospešila razvoj ali vsaj omejila v državi najhitrejše nazadovanje tega območja.

Iz kurje riti čez Italijo k zdravniku v Ljubljano

Bovško, kurja rit, kot je zapisala Dragica Kraljič v svojo knjigo Nikoli kot drugi, ima “bogato” izbiro poti do Ljubljane. Pisateljica opisuje, da ob narokih sina pri zdravniku v Ljubljani vstane kmalu po tretji uri zjutraj in preveri razmere na cestah. Potem se odloči, ali ob četrti jutranji uri na pot do Predela in nato čez Novo Gorico ali Jesenice, morda čez Vršič, Baško grapo ali po dolini, čez Cerkno ali Idrijo. Ko so vremenske razmere ugodne, sta ob osmi, deveti uri v ljubljanski ambulanti.

Po letu 2000 je v kar treh občinah - Bovcu, Cerknemu in Tolminu število mladih do 26. leta upadlo za več kot 40 odstotkov, v Kobaridu za 34, Idriji za 29 in v Sloveniji za 16 odstotkov.

Bovško ne leži neposredno ob četrti cestni osi, a je z njo logično povezano. Izbira poti po dolini, torej v celoti po Sloveniji, je zaradi nemogočih razmer na cesti najbolj redka. Ker se (ne)razvojna cestna os že desetletja valja po papirjih, so pred podobnim razmislekom vedno znova Kobaridčani in Tolminci. Le malo manj časa razsuta, ozka in ovinkov polna cesta do osrčja Slovenije vzame Cerkljanom in Idrijčanom.

Turisti z enkratnim obiskom Posočja nimajo težav. V Bovcu, z vsega tri tisoč prebivalci, so v prvih devetih letošnjih mesecih našteli 534.000 nočitev. To je malenkost manj kot lani v tem času, a sta bila osrednja poletna meseca rekordna. Več turistov kot lani se je pripeljalo v Kobarid (215.000 nočitev) in v Tolmin (185.000 nočitev). Enkraten obisk Posočja ni težaven. Problem je, da s turizmom, eno najmanj donosnih gospodarskih panog, Posočje dodatno tone.

V posoških občinah dodana vrednost na zaposlenega skoraj za polovico zaostaja za Slovenijo, povprečne plače pa za okrog 15 odstotkov. Daleč najnižje so seveda v gostinstvu. Industrijska Idrija, brez turizma, je edina med petimi, ki malenkost presega povprečno slovensko plačo (avgusta okrog 1500 neto evrov). Na najslabšem je Cerkno, ki je ob zaprti Bolnici Franja in Hotelu izgubilo polovico turistov in ima sočasno največja predelovalna tovarna Eta težave.

Najredkeje poseljeno območje je sočasno najbolj ekološko

Občine Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija, ki neposredno ležijo ob cestni osi in nanjo navezan Bovec, so ogromne. S površino 1369 km² presegajo pet slovenskih statističnih regij. Na težko dostopnem območju so redko naseljene od nekdaj, a so v samostojni Sloveniji upadle na zgodovinsko nizkih 25 prebivalcev na km². Najslabše je v Bovcu (devet prebivalcev na km²) in v Kobaridu (21). Slovensko povprečje je 104 prebivalce na km². Zaradi petih občin je celotna Goriška s 13 občinami druga najredkeje poseljena regija v državi. Najmanj poseljena je malenkost večja primorsko notranjska regija.

Občina Bovec je z Osilnico druga najredkeje poseljena v Sloveniji. Pomurje, kot razvojno najbolj ogrožena regija, ima 86 prebivalcev na km². Ti so s povprečnimi 46,3 leta starosti (Slovenija 44,2 leta) mlajši od ljudi v kritičnih občinah. Bovčani so že nad 48 leti povprečne starosti.

Najboljša plat omenjenih občin je, da imajo daleč največ ekoloških kmetij, torej največ zdrave hrane v Sloveniji. Posočje je prvo, ki se je napotilo v oblikovanje ekološke regije. Država pri podpori veliki priložnosti, podobno kot pri prometnih povezavah in še kje, grdo zamuja.

Grozi demografski zlom?

Ne preseneča, da na skoraj sedmih odstotkih ozemlja države živi le še dober poldrugi odstotek oziroma 34.000 prebivalcev. To je slabih deset odstotkov manj kot na prelomu tisočletja. Medtem se je Slovenija na račun priseljevanja okrepila iz 1,98 na 2,02 milijona prebivalcev.

Največ prebivalcev (14 odstotkov) je izgubila občina Cerkno. Vse tri posoške občine so izgubile po več kot deset odstotkov prebivalcev, le Idrija se je na račun priseljevanja skrčila za dobra dva odstotka.

Bolj skrbi, da je po letu 2000 v kar treh občinah - Bovcu, Cerknemu in Tolminu število mladih do 26. leta upadlo za več kot 40 odstotkov, v Kobaridu za 34, Idriji za 29 in v Sloveniji za 16 odstotkov. Država in omenjene občine so lani z rodnostjo pristale na zgodovinskem dnu. Kritične občine tega poglabljajo že leta. V Tolminu z vsega 67 in Idriji s pičlimi 75 novorojenci so razmere najslabše.