Biserka Marolt Meden: “Kličejo nas ljudje iz različnih koncev in hočejo spremembe”

Nedavno ste poslali protestno pismo ministrstvu za zdravje in NIJZ, varuhu človekovih pravic in zagovorniku načela enakosti zaradi diskriminacije in neenake obravnave pri cepljenju. Tudi sicer se pogosto obračate na odločevalce. Dobivate njihove odzive?

“Lani smo na naslove odločevalcev, torej na ministrstva, NIJZ, varuha človekovih pravic, zagovornika načela enakosti, nenazadnje pa tudi na predsednika vlade, saj se ključne odločitve, ki se nanašajo na starejše, sprejemajo na ravni vlade, naslovili več kot 30 pisem. Odgovore lahko preštejem na prste. Seveda z odzivom nismo zadovoljni. Ne gre le za to, da opozorimo na problem, ampak predlagamo tudi rešitve, saj imamo v društvu Srebrna nit ljudi, ki se temeljito poglobijo v problematiko. A danes je tako, da že vnaprej veš, kako se bo kdo opredelil. Če nekaj predlaga ena politična opcija, je druga proti in ni pomembno, kaj je vsebina, ampak kdo jo predlaga. Žalosti me, da ni večje sinergije in več zavedanja, da je treba dobre predloge vzeti za svoje in jih uresničiti. To res deluje nekoliko depresivno. Kot sem rekla že večkrat in kot reče tudi naš 95. letni član prof. dr. Ignacij Voje, nismo prestari, da ne bi šli na ulice. Na žalost se bojim, da dokler ne bo zelo veliko ljudi ozaveščenih, da sedanji način reševanja problematike starejših res ni pravi, da to vpliva na vse generacije in gre tudi na škodo mlajših, ki morajo zaradi neučinkovite politike nositi breme za svoje starše, ne bo premikov.”

“Pomembne informacije za starejše bi morale biti napisane z velikimi tiskanimi črkami na papirju, v okvirčkih, ljudje bi jih morali dobiti v svoje poštne nabiralnike. To niti ni tako drago, ampak pristojni tega nočejo narediti.”