Bešič Loredan: “Zdravstvene reforme si pravzaprav nihče ne želi, ker stanje vsem ustreza”

Na ministrstvu je pospešil ritem dela, predlogi za vrsto reform so v usklajevanju, nasprotujejo jim številne interesne skupine in lobiji, pred vrati sta dve napovedani stavki, vedno več prebivalcev nima svojega zdravnika. Skoraj preveč tem za en intervju.

“Za sedem mesecev smo naredili zelo veliko v primerjavi s tem, kaj je ministrstvo naredilo v istem obdobju v prejšnjih mandatih. V celoti smo prenovili strukturo ministrstva in organizacijsko prenovili delovanje ministrstva za zdravje. Zdaj je to postal vitalen člen zdravstvenega sistema, ki bo sposoben od januarja 2023 dalje delati zelo velike korake. Ekipa je mlada in popolnoma neobremenjena. Vpeljali smo 'dual track' delovanja zdravstvenega sistema; na eni strani smo zastavili izhodno postcovidno strategijo, ki deluje. Ljudje so nekoliko pozabili, da imamo covid. Danes lahko spet normalno živijo in funkcionirajo, brez restrikcij in zastraševanj ter ukrepov, ki bi se spreminjali čez noč. Danes se nihče, recimo, ne sprašuje, kaj bomo s presežnimi cepivi za covid. Na drugi strani skrajšujemo čakalne dobe, spremljamo delovanje sistema in pripravljamo spremembe. Za leto 2023 smo omogočili, da se lahko v celotnem javnem zdravstvenem sistemu dela, kolikor se zmore, tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih. Začeli smo čistiti čakalne sezname in čakalne dobe so zdaj v trendu upadanja. Ob tem smo z zakonodajnimi spremembami naredili korake za sistemske spremembe. Lotili smo se digitalizacije zdravstva in ločitve delovanja urgentne medicine od družinske medicine. Prvič v zgodovini smo se resno in sistematično lotili postavljanja mreže, na osnovi katere bomo definirali potrebe prebivalstva. Te stvari bodo jasne konec marca oziroma najkasneje konec junija. Seveda bi si človek želel, da bi šlo hitreje, ampak postopke je treba spoštovati, potrebna so usklajevanja z deležniki in zato hitreje preprosto ne gre.”

Izstopil je iz tihe večine

Marljivost in trma sta najbolj izstopajoči značajski značilnosti Danijela Bešiča Loredana, ki bo letos stopil v Abrahamova leta.

Vodenje zdravstvene politike je prevzel v času, ko se je sistem znašel tik pred razpadom, kar na različnih ravneh občutijo tudi prebivalci, ki vse teže pridejo do zdravniške pomoči takrat, ko jo potrebujejo. Po diplomi na ljubljanski medicinski fakulteti in specializaciji ortopedske kirurgije je najprej delal v ljubljanskem kliničnem centru.

Nato je 13 let operiral v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, za dve leti odšel v Švico, se nato zaposlil v šempetrski bolnišnici, kjer je tudi vodil ortopedski oddelek, od leta 2021 pa dela na Kirurgiji Bitenc v Ljubljani in v Medicinskem centru Šalara v Kopru, katerega solastnik je.

Tudi po imenovanju za ministra je zadržal zakonsko dovoljeno 20-odstotno dejavnost, s katero bo zadržal zdravniško licenco in jo opravi ob vikendih. Zato je bil deležen opazke, da je tudi sam dvoživka, ki deluje v javnem in zasebnem zavodu. A na to argumentirano odgovarja, da v javnem zdravstvenem sistemu ni zaposlen in njegov zavod iz njega ne prejema ničesar.

Že pred leti je izstopil iz tihe večine, ko je kot vodja Iniciative zdravnikov za transparentno in vsem dostopno javno zdravstvo javno razgalil nepravilnosti in korupcijo v zdravstvu. S tem je stopil na žulj raznim lobijem, ki so se zasidrali v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Že pred vstopom v vlado se je ukvarjal z analizo zdravstvenega sistema s ciljem izboljšanja in posodobitve ter z evropskimi zdravstvenimi sistemi in njihovimi praksami. Čeprav pogosto dela v Ljubljani po dvanajst ur, se vsakodnevno vozi v domačo Izolo.

Ocenil bi se med trojko in štirico