Benjamin Wakounig: “Brez izboljšanja učenja slovenščine kot skupnost nimamo prihodnosti”

Začela bi z zelo preprostim vprašanjem: v kakšni atmosferi, v kakšnem vzdušju slovenska skupnost na Koroškem pričakuje stoto obletnico plebiscita?

“Za začetek bi rad povedal, da to obeleževanje stote obletnice ni nekaj, kar bi bilo za nas, koroške Slovence, velik razlog za praznovanje. Prireditev ob obletnici se tudi ne veselimo posebno. Z zgodovinskega stališča je za koroške Slovence seveda obletnica ključna, ampak ni govor o tem, da bi jo nekritično slavili. Prvič zato, ker je žalostno, da se položaja naše narodne skupnosti, ki 100 let po plebiscitu še vedno čaka izpolnitve zapisanih manjšinskih pravic, pa tudi naših uspehov, ambicij in potreb, spomnimo samo ob okroglih obletnicah. In drugič zato, ker je 10. oktober za Slovence na Koroškem povezan z mnogimi slabimi spomini in negativnimi čustvi. Avstrijski nacionalisti so skozi povojna desetletja obeleževali ta dan kot obletnico velike zmage nad Slovenci in nad takratno kraljevino SHS, predhodnico Jugoslavije. Prepogosto smo pozabili in pozabljamo, da je bila leta 1920 za izid glasovanja ključna podpora Slovenk in Slovencev, ki so na plebiscitnem območju predstavljali večino. Podporo so si takratne avstrijske oblasti zagotovile s tem, da so Slovencem veliko obljubljale, uresničilo pa se je bore malo od teh obljub. Število Slovencev na Koroškem je močno upadlo. Če je v času plebiscita na Koroškem živelo okoli 100.000 ljudi, ki so se identificirali kot Slovenci in govorili slovenski jezik, danes skupnost šteje še komaj 10.000 do 13.000 ljudi. Asimilacija je naredila svoje. Čeprav se veliko otrok prijavlja k dvojezičnemu pouku, nova generacija zelo slabo govori slovenski jezik. Malo je takšnih, ki lahko slovensko sproščeno in kakovostno komunicirajo. Če kdo, potem so to fantje in dekleta, ki prihajajo iz družin, kjer zavestno uporabljajo in krepijo slovenski jezik in ga vsak dan govorijo doma. Šola daje bolj skopo znanje jezika.”

“Število Slovencev na Koroškem je močno upadlo. Če je v času plebiscita na Koroškem živelo okoli 100.000 ljudi, ki so se identificirali kot Slovenci in govorili slovenski jezik, danes skupnost šteje še komaj 10.000 do 13.000 ljudi. Asimilacija je naredila svoje.”