Andrej Voje: “Amfore lahko občudujem v nedogled”

Čeprav so bili za AndrejaVojeta koralni grebeni in podvodno življenje nekoč bolj mikavni od brodolomov, je njegova strast sčasoma krenila v drugo smer. Potopljene ladje in letala so ujela njegovo pozornost predvsem zaradi zgodb, ki jih skrivajo. Med vsemi predmeti na morskem dnu pa so ga daleč najbolj očarale amfore. “Ko se pod gladino morja srečaš s silhueto teh posod, teh ostankov neke druge, davno preminule civilizacije, se začneš spraševati o stvareh, na katere morda prej niti pomislil nisi. Kdo je to amforo ustvaril? Kdo je bil zadnji človek, ki jo je videl, jo pestoval? To so predmeti, ki v nas vzbujajo ogromno neke nostalgije. Kar leži na dnu Jadranskega morja, pa je ostalo 2000 let bolj ali manj nedotaknjeno,” je pojasnil. V amforah so nekoč tovorili oljčno olje, vino in žitarice, največje glinaste posode, tako imenovani pitosi, so imeli premer vratu, ki je bil širši od enega metra.

“Po obliki posode in po obliki vratu je mogoče natančno določiti, kdaj in v kateri delavnici je nastala,” je navedel Voje in dodal, da se pod vodo nikoli ne naveliča snemanja in fotografiranja teh predmetov. “Amfore lahko občudujem v nedogled. Kot fotografa me privlači tudi njihova silhueta, ki spominja na obline ženskega telesa,” se je namuznil. Ker je bilo Jadransko morje na presečišču med starorimsko civilizacijo in starodobno Grčijo, na tem območju so delovale tudi številne trgovske poti, je morsko dno posejano z amforišči. “Skoraj bi si upal trditi, da jih nikjer na svetu ni toliko kot ravno na Jadranu. Veliko je še neodkritih,” je prepričan.