Alexander Gadjiev: “Če telo ni mehko, prožno, se to sliši v glasbi”

Osvaja nagrado za nagrado, niza koncert za koncertom, že lep čas ni bil v Berlinu, kjer stanuje zdaj, pogosteje je na odru kakor v stanovanju. Sredi meseca se je Alexander Gadjiev na 20. Klavirskih dnevih v Avditoriju Portorož za dolge stoječe ovacije občinstvu zahvalil s kar petimi dodatki. Hitri razprodaji vstopnic je sledil strožji vladni odlok, zaradi katerega so morali organizatorji med obiskovalci zagotoviti prosto sedišče. Da polovica občinstva ne bi ostala brez umetnosti, je Gadjiev v soboto nastopil na kar dveh koncertih zapored. Poleg tega je preprost in prisrčen pianist prej, vmes in potem delil avtograme, klepetal z oboževalci, marsikdo si je zaželel fotografije, novinarke so dobile izjave in kratke intervjuje ...

Nedelja v rodni Gorici je bila prav tako delovna, v ponedeljek zjutraj pa je mladenič prikorakal še na Travnik, osrednji goriški trg, in sedel k daljšemu intervjuju, le nekdaj ur zatem pa z brniškega letališča poletel nazaj na Poljsko.

“Nikoli me ni zanimala perfekcija. V glasbi se raje posvečam vsemu drugemu, emocijam, subtilnemu.”

Koliko kavic ste si utegnili privoščiti med sedanjim postankom v Gorici?

“Najbrž sem edini zamejec, ki ne pije kave. (nasmešek) Bolje se počutim brez nje. Vedno so mi pravili, da imam že tako dovolj energije, tako da raje pijem čaj. Kolikokrat sem te dni sedel v bar? Enkrat. Zdaj, tu. V soboto sem priletel iz Poljske in šel takoj na koncert v Portorož. Pravzaprav na dva v istem večeru.”

“V stikih sem z več menedžerji, ki delujejo bolj lokalno. Eden je v Italiji, za Azijo skrbi menedžerka na Japonskem, eden je v Berlinu, seveda na Poljskem, pred kratkim sem se povezal z menedžerjem v Parizu ... V Sloveniji pa vse urejam sam, tu se vsi poznamo.”

Koliko pa se jih je na Poljskem zvrstilo od prejema nagrade?