Aleksander Čeferin: “Ne čim manj nasprotnikov ampak čim manj napačnih odločitev”

Ne boji se izzivov, pravi, da ima dobro ekipo. Nima težav ne z odločanjem ne s prevzemanjem odgovornosti. O svojem poklicu govori z veseljem in s ponosom. V šali pove, da so še hujše službe od njegove. Zadovoljen je tudi, ker so njegove zahtevne zadolžitve in stalna odsotnost ob razumevanju pozitivno vplivali na kakovost družinskih odnosov.

“Predsednik slovenske nogometne zveze sem postal leta 2011, po odstopu Ivana Simiča. Leto 2015 je v svetovni nogomet prineslo precejšnje zaplete, od korupcijskih afer do aretacij. Situacija je bila najmanj čudna, nakar so k meni prišli predstavniki nogometnih zvez Švedske, Danske, Finske in Italije in mi namignili, da me vidijo na čelu evropske zveze. Najprej sem jim odvrnil, da ni nobenih možnosti za uspeh, če me podpirajo samo štiri države. Ne, ljudje si želijo sprememb, dovolj jim je elitizma, želijo drugačnega človeka na čelu Uefe, je bil njihov odgovor. Potem sem govoril s predstavniki držav iz regije in na hitro smo zbrali podporo še 13 držav. V izvršnem odboru, kjer so nekateri sedeli tudi 30 let, so me podcenjevali, kar mi je celo pomagalo in nazadnje sem dobil volitve s 76-odstotno podporo. To mi je osebno prineslo veliko spremembo, ampak sem prej temeljito premislil, ali me ta funkcija zanima in mi predstavlja izziv. V življenju vse pomeni tajming oziroma pravi trenutek, ko moraš nečemu reči da ali pa ne. In če ga zamudiš, ga ni nikoli več. Prepričan sem, da se v takih okoliščinah ne bi nikoli več znašel. Je pa pri hitri odločitvi potreben pogum. Seveda so tudi v Sloveniji govorili, kako nimam šans, da bom dobil pet glasov. In to celo nekateri nogometni funkcionarji, za katere se je izkazalo, da jim niti približno ni bilo jasno, kakšne so bile dejanske razmere. Doma sem se pogovoril z ženo, ki je odločitev prepustila meni z besedami, kakorkoli se boš odločil, te podpiram. Potem sem govoril še z očetom, ki je bil veliko bolj konkreten: 'To moraš zagrabiti, pojdi v to, pojdi, pojdi,' so bile njegove besede. Vse ostalo pa je - zgodovina.”

Najuglednejši položaj Slovenca v mednarodnih organizacijah

Aleksander Čeferin, slovenski odvetnik in nogometni funkcionar, je bil rojen 13. oktobra 1967. Izhaja iz odvetniške družine Čeferin, kjer sta pravnika tako njegov oče Peter Čeferin kot njegov brat Rok, ki je trenutno ustavni sodnik. Sestra Petra je arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni fakulteti iz kazenskega prava. V svoji pravni karieri je kot mlad odvetnik že zelo zgodaj kot zagovornik nastopal v odmevnih primerih. Vodil je tudi družinsko odvetniško družbo Čeferin, kjer je še danes solastnik. V nogometne vode je prvič vstopil leta 2006, pet let je bil član odbora NK Olimpija. 17. februarja 2011 je postal predsednik Nogometne Zveze Slovenije. Po zaključenem prvem mandatu je prepričal volilce tudi na volitvah leta 2015, ko prav tako ni imel protikandidata za predsedniško mesto. Čeferin je na obeh volitvah prejel izrazito podporo. 8. oktobra 2016 je odstopil z mesta predsednika Nogometne zveze Slovenije, potem ko je bil 14. septembra 2016 na izrednem kongresu Uefe v Atenah izvoljen za novega predsednika Evropske nogometne zveze. Zadnja dva mandata (2019 in 2023) je bil izvoljen s soglasno podporo vseh 55 članic evropske nogometne družine. “Soglasna podpora mi veliko pomeni, a mi prinaša tudi veliko odgovornost. Sam nikoli nisem razumel tistih, ki so slavili, ko so bili izvoljeni. Slaviš pač lahko na koncu mandata,” modro razloži, kako je treba najprej z delom pridobiti naklonjenost volilcev, da ti izglasujejo tako množično podporo.