Al Balkan! Ali kako je zgorel Narodni dom v Trstu

Zgorela ni le stavba, v kateri je bil Narodni dom, z njo je v Trstu v simbolnem pomenu zgorela slovenska kultura in njena bit med Slovenci na Tržaškem. Iz pepela, nad katerim so se še dolgo zatem naslajali fašisti in označevali veliko zmago zoper slovensko prisotnost v Trstu, se je rodil najprej tih in nato stopnjevan vsesplošni narodni odpor Slovencev do vse bolj prisotnega in naraščajočega italijanskega fašizma. V taistem pepelu se je rodila tržaška protifašistična organizacija Borba kot veja širše in po vsej Primorski razvejane organizacije TIGR, ustanovljene leta 1927 na Nanosu.

Bolečina ob uničenju centra slovenskih gospodarskih, političnih in kulturnih dejavnosti je med Slovenci, posebej še med tržaškimi Slovenci, še danes ostala, kljub temu da je bil Narodni dom s slovesnostjo na državni ravni dne 13. julija 2020 za zdaj vsaj na simbolni ravni vrnjen tržaškim Slovencem. Do fizične in dokončne izročitve prvotnim lastnikom doma bo minilo verjetno še nekaj let.

O avtorju

Gorazd Humar je po poklicu inženir gradbeništva. Diplomiral je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V svoji profesionalni karieri se je veliko ukvarjal z vodenjem gradnje velikih infrastrukturnih objektov, tako avtocest, predorov, hidroelektrarn, letališč in še posebej mostov.

Že dolgo se ukvarja s študijem zgodovine gradbeništva. Leta 1996 je izdal svojo prvo obsežno knjigo o Solkanskem mostu, mostu z največjim kamnitim lokom na svetu, kmalu zatem je leta 1998 izdal knjigo o ljubljanskem Zmajskem mostu in nato še več knjig, predvsem o mostovih. Med skupno desetimi izdanimi knjigami jih je šest izšlo v angleškem jeziku. Zadnje tri knjige o mostovih pa so bile izdane v Londonu, zadnja oktobra 2018, ponatis te knjige pa je izšel leta 2020. Še večje je število člankov objavljenih v strokovnih revijah tako doma kot v tujini. Med letoma 2010 in 2012 je Gorazd Humar predsedoval Evropskemu svetu gradbenih inženirjev. (ECCE).

Gorazd Humar je več let občasno predaval kot vabljeni predavatelj za zgodovino gradnje mostov tako na ljubljanski kot mariborski gradbeni fakulteti, večkrat pa je bil povabljen na predavanja o mostovih na fakulteto za arhitekturo v Benetkah (IUAV). Sedaj veliko predava, se z referati udeležuje mednarodnih strokovnih kongresov in pripravlja več novih publikacij o zgodovini gradbeništva.

Letos je prejel Bevkovo nagrado, najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorica, za njegove raziskave o primorskih mostovih, posebej še za raziskave o Solkanskem mostu.