Ajdovski fenomen: kjer kot gobe po dežju rastejo nove proizvodne hale

Gospodarska kriza in zlom nekaterih največjih gospodarskih družb sta, še ne deset let nazaj, do temeljev pretresli gospodarstvo v občini Ajdovščina. Ta se je leta 2014 borila z več kot desetodstotno brezposelnostjo, tudi v začetku leta 2015 je bilo v občini še vedno več kot 1000 brezposelnih. Investicijski zagon, ki se je začel pred gospodarsko krizo, se je kljub različnim spodbudam občine znašel v krču. Poslovne in obrtne cone, ki jih je občina začela načrtno komunalno opremljati že pred dvema desetletjema, so čakale na investitorje.

Tri leta kasneje, lani spomladi, je Občina Ajdovščina prejela priznanje za razvojno najbolj prodorno občino v zahodni Sloveniji. V finalni izbor se je uvrstila, ker se uspešno preobraža iz tradicionalnega industrijskega kraja v središče visokotehnološke industrije. V poslovnih in obrtnih conah kot gobe po dežju rastejo nove hale. Ob domačih podjetjih, ki so ob rasti proizvodnje in povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah primorana večati svoje proizvodne prostore, v ajdovsko občino prihajajo tudi nova. Iz sosednjih občin, pa tudi iz drugih koncev Slovenije in iz tujine.

Nepozidanih stavbnih zemljišč v obrtnih in poslovnih conah, ki skupaj obsegajo 98 hektarov zemljišč, od tega jih je 60 hektarov v Ajdovščini, bo kmalu zmanjkalo. V mestu so prosti še štirje hektari, na območju obrtnih con Črniče in Gojače pa je za gradnjo proizvodnih in poslovnih prostorov na voljo še sedem hektarov stavbnih zemljišč.