(INTERVJU) Jadran Klinec: “Imamo eno pristanišče in ne smemo si dovoliti napak”

Z morjem je Jadran Klinec neločljivo povezan. “Brez morja ne morem živeti,” pove. V njem plava vse leto, pozimi in poleti. “Na morje gledam drugače kot velika večina, ki se na morju sprošča s svojimi čolni. Ko grem na čoln, ne morem biti sproščen,” opiše svoj odnos do pomorskega prometa, ki ga vidi z drugega zornega kota, povezanega predvsem z varnostjo na morju. Na čolnu bo morda lahko užival, ko se bo upokojil. Ocenjuje, da so Slovenci strastni morjeplovci. To se kaže tudi v domačem vpisniku ladij, kjer imajo Slovenci vpisanih približno 15.000 plovil, še veliko jih imajo tudi na Hrvaškem.

Od sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije mineva že skoraj četrt stoletja. Kje je po vaši oceni Slovenija glede pomorske usmeritve, kam plujemo? Zdi se, da o tem slišimo največ, ko praznujemo dan pomorstva.

Morje pred pisarno in po svoje tudi v njej

Jadran Klinec (1979) je po stroki ladijski strojnik, kariero je začel na ladjah Splošne plovbe in pridobil naziv upravitelja stroja. Po letih na morju je poklicno pot nadaljeval na kopnem, v Trstu, v finskem podjetju Wärtsilä, enem vodilnih proizvajalcev ladijskih motorjev. Pri enem od tujih ladjarjev je izkušnje nabiral tudi kot ladijski strojni inšpektor (superintendent), skrbel je za delovanje ladje, pogonskih sistemov in tehnično vzdrževanje ladje. Na Fakulteti za pomorstvo in promet je diplomiral in magistriral iz ladijskega strojništva. V magistrskem delu se je posvetil temi, ki je zdaj še kako aktualna - ogljičnemu odtisu ladijskega prometa v Luki Koper. Zvok ladijskih motorjev iz koprskega pristanišča prihaja tudi v njegovo pisarno, zagotovo eno najlepših pisarn v Kopru, tik ob vstopu v pristanišče. Na stenah in policah je veliko umetnin, tako ali drugače povezanih z morjem. Rad poudari, da je upravljanje gostega pomorskega prometa zelo zahtevno in odgovorno. Koprsko pristanišče je slovenska vstopna točka in po svoje največje bogastvo naše države, poleg vode seveda.

”Res je, letos smo ob praznovanju dneva pomorstva poudarili resolucijo in povabili vse še žive snovalce resolucije ter skupaj pregledali, kaj je bilo uresničeno in kaj še ni. Iz takratne vizije je veliko že uresničenega, približno 80 odstotkov. Po mojem mnenju v pomorski sferi še vedno manjka pomemben del kolesja, kar se kaže na vseh področjih. In se bo kazalo vse bolj, zato na to tudi glasno opozarjam. Če se bo zgodilo, da ne bo več slovenskih pomorščakov, bomo imeli pri delovanju pristanišča in naše uprave veliko težav.”

Kateri del kolesja imate v mislih?

“Pritisk na morje pogosto prihaja s kopnega.”