Iz katere snovi so zvezde?

Toda astronom Henry Norris Russell, eden od članov komisije pri zagovoru njenega doktorata, je bil do teh spoznanj zelo skeptičen, saj je verjel, da so zvezde iz podobne snovi, kot je Zemlja. Cecilia Payne-Gaposchkin je zato morala nekoliko omiliti svojo trditev. Kasneje je prav ta isti Norris Russell prišel do istih ugotovitev in o tem objavil članek, pri čemer je le bežno omenil, da je to že prej odkrila omenjena astronomka. Vseeno je doktorat Cecilie Payne-Gaposchkin po mnenju nekaterih ena najbolj briljantnih doktorskih tez, ki so bile kadar koli napisane v astronomiji.

Cecilia Payne-Gaposchkin je bila, kot sem pred leti izvedela v odličnem predavanju prof. dr. Andreje Gomboc, ene vodilnih astrofizičark pri nas, le ena v vrsti mnogih izjemnih astronomk, katerih prispevek pri razvoju znanosti je bil v zgodovini velikokrat prezrt ali pa so njihova odkritja pripisali moškim kolegom. Bi verjeli, da je bila še v 20. stoletju astronomkam marsikje nedostopna uporaba teleskopov in opazovanje vesolja, da so dosežke in observatorije začeli po ženskah poimenovati šele v zadnjih dveh desetletjih ter da je prva ženska z Nobelovo nagrado na področju astrofizike nagrado dobila leta 2020? Že res, da je mogoče področje astrofizike eno od najbolj ekstremnih primerov trnove poti žensk do enakopravnosti v znanosti, nikakor pa ni edino in še zdaleč ne osamljeno. Tudi ob letošnjem 11. februarju, mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, nismo preslišali, da diskriminacija na tem področju še vedno obstaja, da ženske napredujejo počasneje, pogosto zaslužijo manj kot moški, njihov prispevek v znanosti pa je manj prepoznan in redkeje nagrajen. In podobno kot v znanosti je še marsikje. Če bi si dovolili še nekoliko radikalnejšo trditev, bi lahko dejali, da se kljub večji zastopanosti žensk v vseh sferah (javnega) življenja, stvari v zadnjih osmih desetletjih, odkar je izšla prelomna knjiga Drugi spol intelektualke, filozofinje in feministke Simone de Beauvoir, niti niso veliko spremenile. Da ženska še vedno ostaja drugi spol.

A po drugi strani se je v teh dneh, ko je Evropska komisija sprejela pobudo kampanje My Voice, My Choice za zagotovitev varnega splava, pokazalo tudi, da lahko že majhna skupina vztrajnih, odločnih in močnih žensk doseže, da njihov glas v praviloma togih evropskih inštitucije ne ostane prezrt in da njihova državljanska pobuda ni preslišana. V času, ko so pravice žensk ogrožene in so mnogi izgubili vero v kolektivno delovanje, kampanja My Voice, My Choice dokazuje, kaj lahko ženske dosežemo s pogumom, vztrajnostjo in solidarnostjo. Spominja nas, da je demokratično udejstvovanje živo in da mladi, predvsem mlade ženske, še vedno bijejo boj za pravičnejšo in bolj enakopravno Evropo. Ter da so v teh čudnih in velikokrat s politično apatičnostjo mladih prežetih časih pogumni posamezniki in angažirani državljani čedalje bolj pomembni. Da so kot svetle zvezde sposobni ljudi povezati v skupnost na globalni ravni. Da so sposobni dobiti tudi prvo institucionalno priznanje, da dostop do varnega splava ni zgolj vprašanje nacionalnih odločitev, temveč tudi vprašanje evropskih politik. Čeprav to še zdaleč ni konec poti, saj ženske po vsej Evropi potrebujejo več kot le možnosti in obljube, pa je kampanja stari celini poslala jasno sporočilo, da če ženska nima možnosti odločati o lastnem telesu, potem dejansko ne živimo v svobodni družbi.

Ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk, ki že desetletja simbolizira boj za enakopravnost, pravice in priložnosti žensk, je zato še kako na mestu temeljit razmislek o tem, kako lahko kot posamezniki in družba omogočimo bolj pravične pogoje za vse. V današnjem svetu, kjer so nekatere pravice žensk žal še vedno pod vprašajem, je zato ključnega pomena, da ne obstanemo na mestu. Skupaj z zavedanjem, da vsaka ženska nosi odgovornost, da s svojim delovanjem prispeva k bolj enakopravni prihodnosti. Spremembe seveda ne pridejo same od sebe, zanje je treba pokazati pogum, samozavest, odločnost, predanost, srčnost, medsebojno podporo in solidarnost. Zato vam, drage ženske, ob 8. marcu želim, da ne obstanete na mestu. Da se med sabo ne sabotirate. Da stopite skupaj, ko gre za vas in vaše pravice. Da ste kot svetle zvezde, ki jih je preučevala Cecilia Payne-Gaposchkin. Ter da z majhnimi, a odločnimi koraki tlakujete pot k velikim spremembam. •