Portorož kot lokacija mreženja
Ali je od ponedeljkovega druženja voditeljev sredozemskih držav v Portorožu ostalo kaj več od digitalnih fotografij na mobilnih napravah mimoidočih firbcev in reportaže v resnih in neresnih časopisih? Ciničen odgovor bi lahko bil, da je ob omenjenem ostala še Portoroška deklaracija, zaslužek hotelirjev in povečan promet za gostince, ki jih je obiskala takoimenovana spremljevalna karavana MED9.
A bi bilo to podcenjevalno do pomena tovrstnih diplomatskih srečanj in političnega dogovarjanja, iz katerega se nato izcimijo politične odločitve, ki jim bomo priča, denimo, na vrhu Evropske unije, v Evropski komisiji, v nakupih tehnologije, orožja, surovin med udeleženimi državami. Poenostavljeno povedano: Portorož je bil lokacija mreženja med državami in njihovimi predstavniki.
To je bila tudi priložnost za Portorož, da si povrne sloves prestižne destinacije, primerne za zahtevnejše goste. Seveda ni pričakovati, da bo kakšen od premierjev ali ministrov naslednje počitnice preživel v slovenski Istri, povsem možno pa je, da bo kakšen administrator ali član osebja delegacij svojo družino v naslednjih letih pripeljal v Portorož. Če je seveda bil zadovoljen s ponudbo! Portorož je skoraj ves dan doživel delček glamurja, ki ga je v 60. in 70. letih dvignil v prepoznavno turistično središče. Tedaj so prihajale filmske zvezde, Tito in njegovo spremstvo je gostilo tuje državnike, tu so se potikali italijanski pomembneži, svetovni šahovski prvaki so odigrali legendarne partije ... V novem tisočletju je Portorož na to svojo slavno zgodovino že skoraj pozabil.
Ker je bilo to srečanje sredozemskih držav, je pristanišče rož seveda dobilo prednost pred drugimi morebitnimi gostitelji, a pravi dosežek bo, če slovenska država ne bo že naslednji teden pozabila, da smo tudi sredozemska država, ne samo alpska. Vrh najbolj primorske vlade doslej se tega zaveda, a vse kaže, da tega prepričanja ni bil sposoben prenesti tudi na neprimorske sodelavce.
Tudi po Portoroški deklaraciji naš “biser turizma” ne bo prav nič bolj prepoznaven. V mednarodnem diplomatskem okolju je že znana Portoroška deklaracija, ki je bila sprejeta pred slabima dvema letoma med ministri za okolje držav Barcelonske konvencije, in tudi Portoroška deklaracija iz leta 2004, ki se nanaša na Jadransko-jonski svet. Tokratna deklaracija bo v širši javnosti znana približno toliko kot prejšnji dve - nič.
Je pa bilo portoroško srečanje nazoren prikaz trendov v globalni politiki. Razen javnosti držav udeleženk za tokratno srečanje MED9 ni bilo zanimanja. EU že dalj časa išče samo sebe, hkrati pa pada njena ne samo gospodarska, temveč tudi politična in moralna moč. Južno krilo je ob tem šibkejši člen EU, skoraj polovica njenega prebivalstva ustvari zgolj tretjino gospodarske aktivnosti. Francija ima velike težave, predsednik Macron praktično ne more več vladati, zato se v državi, ki potrebuje korenite sistemske spremembe in v kateri se je sredinska liberalna politika izkazala kot nesposobna in neučinkovita, krepijo delnice skrajne desnice in skrajne levice. Skratka: vsi pogoji so za katastrofo - krvoločno revolucijo.
Prav taka Francija je največji zaveznik Slovenije v EU, zaradi bolezni Goloba je Macron včeraj v Bruslju celo zastopal slovenska stališča. Zavezništvo s francoskim predsednikom, ki bo po koncu mandata leta 2027 politični mrtvak, je pretežno motivirano z osebnim prijateljstvom s slovenskim predsednikom vlade. Če bo prineslo gospodarske koristi, potem bo vložek v organizacijo tega srečanja poplačan.
Ob bok tokratnemu MED9 velja še spomniti na nenavadno povabilo Jordaniji. Ne samo, da Jordanija nima izhoda na Sredozemsko morje, ampak je v muslimanskem svetu med najmanj pomembnimi državami, čeprav ima najdaljšo mejo z Izraelom. Formalno je sicer ustavna monarhijo, a dejansko ima kralj v rokah izvršno in zakonodajno oblast, zgornji del parlamenta imenuje sam, izvoljeni spodnji del pa ima nekoliko manj pristojnosti kot naš državni svet. Če je njihova kraljeva družina oblečena po evropsko, še ne pomeni, da tudi deli evropske vrednote. Zakaj ni slovenska diplomacija povabila kakšne druge muslimanske države?
Ob šibkem Macronu bi lahko bila največja zvezda portoroškega MED9 Giorgia Meloni, saj je Španec Pedro Sanchez s svojo socialistično vlado v Evropi dokaj izoliran. Italijanska premierka je dejavnik na mednarodnem prizorišču, čeprav ima marsikje zaradi svoje profašistične preteklosti priprta vrata. A se je srečanju elegantno ognila, najbrž tudi zaradi tradicionalnega rivalstva za primat v Sredozemlju s francosko republiko.
Morda najpomembnejše sporočilo ponedeljkovega srečanja je, da sredozemske države ostajajo na glavni liniji Bruslja. Podprle so večletni in robustnejši proračun EU, pozvale k okrepitvi evropske konkurenčnosti, k uresničitvi mirovnega načrta za Gazo, h graditvi skupnega evropskega energetskega trga in k prehodu na zeleno energijo. Podpora krepitvi EU niti ni presenečenje, če vemo, da so prav vsi voditelji MED9 člani koalicije (Konzervativci in reformisti Melonijeve so nekakšni pridruženi člani), ki podpira aktualno evropsko komisijo.