UP FVZ vodilni partner pri prvih nacionalnih smernicah za 24-urno gibalno vedenje odraslih

, posodobljeno: 25. 09. 2025, 11:12

V začetku meseca septembra 2025 so v sklopu raziskovalnega projekta "Umeščanje načela 24-urnega gibalnega vedenja kot determinante zdravja v slovenski prostor (GIB24)", katerega vodilni partner je UP Fakulteta za vede o zdravju (FVZ), izšle prve slovenske smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih, pri katerih je sodelovalo 10 slovenskih strokovnjakov s področij telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in/ali spanja ter več kot 100 deležnikov. Postopek oblikovanja smernic je vodila ožja projektna skupina: doc. dr. Kaja Kastelic (UP IAM), pred. Tjaša Knific (NIJZ) in prof. dr. Nejc Šarabon (UP FVZ).

gibanje, zdravje
Foto: Up

Če so dosedanja priporočila obravnavala telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje ločeno, jih nove smernice sedaj prvič povezujejo v celostni pristop, ki nakazuje na njihovo popolno medsebojno soodvisnost. Priporočila za odrasle osebe tako vključujejo:

- vsaj 150 minut na teden zmerno- do visoko-intenzivne telesne dejavnosti,

- nekaj ur na dan nizko-intenzivne telesne dejavnosti,

- omejevanje sedentarnega vedenja na 7 ur na dan ali manj,

7-9 ur na dan kakovostnega spanja (oz. 7-8 ur za starejše odrasle).

gibanje, zdravje
Foto: Up

Poleg teh, se priporoča tudi ukvarjanje s telesno dejavnostjo za krepitev mišic (vsaj 2-krat na teden) in izboljšanje ravnotežja (vsaj 3-krat na teden) pri starejših odraslih, ter omejitev uporabe zaslonov v prostem času (3 ure na dan ali manj) in redno prekinjanje dolgotrajnega sedentarnega vedenja.

Doseganje smernic je povezano s številnimi koristmi za zdravje, vključno z nižjim tveganjem za številna kronična obolenja, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 in več vrst raka, ter z izboljšanjem zdravja mišic in kosti, telesnih funkcij, spoznavnih sposobnosti in kakovosti življenja. Več si lahko preberete v PDF priponki ali pa na spletni strani NIJZ.

Projektna partnerja pri projektu sta InnoRenew CoE in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno dejavnost in inovacijsko dejavnost (ARIS) ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ).