Produktivnost v trgovini ne dohaja vse višjih stroškov dela, zato se izgublja na konkurenčnosti

Analiza 10 ključnih kazalnikov po podatkih AJPES še vedno ne kaže vidnejših pozitivnih trendov v panogi, ki ima pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu. Pri primerjavi s preteklimi leti je treba upoštevati, da sta bili leti 2023 in 2024 za trgovino zahtevni, zato so bile primerjalne osnove nizke. Panoga se je soočala z izrazito rastjo stroškov, novimi finančnimi in administrativnimi obremenitvami ter zadržano rastjo potrošnje. Rezultati za leto 2025 zato kažejo predvsem na stabilizacijo poslovanja, ne pa tudi na bistveno izboljšanje donosnosti.

Poslovanje trgovine je tudi lani ostalo pod pritiskom rastočih stroškov dela, energije in drugih vhodnih stroškov. Leta 2025 je bil v panogi prvič po več kot desetletju zabeležen padec zaposlenosti, kar kaže na večjo previdnost podjetij pri načrtovanju poslovanja. Trgovina je predstavljala 19,3 % vseh gospodarskih družb v Sloveniji in zaposlovala 16,6 % vseh zaposlenih oziroma 89.060 oseb. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 0,4 %, vendar panoga ostaja eden največjih zaposlovalcev v državi.

Trgovska podjetja se postopno prilagajajo spremenjenim razmeram, pri čemer nadaljnja rast ne temelji več na povečevanju števila zaposlenih, temveč predvsem na večji produktivnosti, znanju in usposobljenosti zaposlenih. Pomembnost trgovine se kaže tudi v obsegu poslovanja.

Panoga je v letu 2025 ustvarila približno tretjino vseh čistih prihodkov od prodaje slovenskega gospodarstva. Nominalni prihodki trgovine so bili za 4,1 % višji kot leto prej, poslovni odhodki pa za 3,9 %, kar pomeni, da je bila rast prihodkov le nekoliko višja od rasti stroškov.

Kljub nekaterim spodbudnim podatkom je pri oceni poslovanja potrebna previdnost. Podatki AJPES ne vključujejo družb, ki letnega poročila niso oddale. Poleg tega so podatki izraženi nominalno; ob približno 2,5-odstotni inflaciji je bila realna rast prihodkov in dobička precej skromnejša. Ob upoštevanju nizke osnove iz leta 2024 so bili prihodki trgovine v letu 2025 realno še vedno nižji kot leta 2022.

Leto 2025 je trgovskim družbam torej prineslo predvsem stabilizacijo poslovanja, ne pa trajnejšega izboljšanja razmer v panogi. Da pravega izboljšanja ni, opozarjajo tudi prvi podatki za leto 2026, ki vsaj pri živilih in motornih gorivih kažejo na upad prihodkov.

Višja zasebna potrošnja se za zdaj še ne odraža v pričakovani rasti prihodkov trgovcev. Potrošniki ostajajo previdni, bolj primerjajo cene, odlagajo nakupe nenujnih dobrin in del potrošnje preusmerjajo čez mejo ali na globalne spletne platforme.

Na konkurenčnost slovenskih trgovcev vpliva tudi davčna obravnava izdelkov. Kot primer lahko navedemo stopnje DDV za osnovna živila v Sloveniji in sosednjih državah. V večini sosednjih držav so ta živila obdavčena s približno petodstotno stopnjo DDV, medtem ko v Sloveniji znižanje DDV na konkurenčnejšo raven predvideva šele zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Davki pa niso edino področje, kjer Slovenija izgublja konkurenčnost.

Na to opozarja tudi uvrstitev Slovenije na mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD, kjer je Slovenija med 69 državami na 46. mestu, v zadnjih petih letih pa je nazadovala za 11 mest.

Graf: Uvrstitev Slovenije na Svetovni lestvica konkurenčnosti IMD

Vir: IMD World Competitiveness Ranking, 2025

“Brez vzpostavitve primerljivega konkurenčnega poslovnega okolja bo trgovina težko zadržala odliv kupne moči v tujino. Posledic ne bodo občutili le trgovci, temveč tudi dobavitelji, domača proizvodnja in javne finance, zato je o teh vprašanjih nujen skrben in tehten razmislek,” poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah.

                                                                  (Promocijsko sporočilo: Trgovinska zbornica Slovenije)