Meščev predlog je udarec za male trgovce in podeželje

Minimalna plača bi se zvišala za več kot 12 % neto, kar pomeni približno 16 % višji bruto znesek. Skupni strošek dela za delodajalca bi pri zaposlenem z minimalno plačo narasel na več kot 1.735 evrov mesečno. Zaradi visoke obremenitve dela takšen administrativni dvig pomeni nesorazmerno breme, zlasti za delovno intenzivne dejavnosti, kamor sodi tudi trgovina.

Stroški dela skokovito rastejo

V zadnjih treh letih je minimalna plača rasla primerljivo z življenjskimi stroški, zato bi predlagani dvig presegel tako inflacijo kot realne zmožnosti številnih podjetij. Trgovci opozarjajo, da rezerv ni več. “Dvig minimalne plače bi se v takšnih razmerah praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev,” opozarja predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah, “kar bi prizadelo vse potrošnike, še posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki.”

Mali trgovci so v vedno težjem položaju

Najbolj ranljivi so mali in podeželski trgovci, pri katerih stroški dela predstavljajo velik delež vseh stroškov poslovanja, marže pa so nizke. Tako visok dvig minimalne plače bi lahko povzročil zapiranje prodajaln, krajši odpiralni čas, zmanjševanje zaposlovanja in slabšo oskrbo prebivalcev manjših krajev. “Mali trgovci v številnih okoljih opozarjajo, da bi bil takšen dvig zanje nevzdržen in bi neposredno ogrozil njihov obstoj,” poudarja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik. “Vloga teh trgovin pa presega zgolj prodajo, saj so pomembne stične točke lokalnih skupnosti, zlasti za starejše prebivalce.”

Slovenska minimalna plača je že danes bistveno višja kot v sosednjih državah. Z novim dvigom bi se konkurenčni razkorak še poglobil, povečal bi se odliv kupne moči v tujino ter tveganje selitve podjetij.

Mali trgovci opozarjajo, da bi predlagani dvig minimalne plače neposredno ogrozil njihov obstoj.

Foto: Trgovinska Zbornica Slovenije

Fiskalne posledice in širši učinki

Dvig minimalne plače ne bi vplival le na prejemnike minimalne plače, temveč bi sprožil pritisk na dvig celotne plačne lestvice, da se prepreči uravnilovka in destimulativno delovno okolje. To bi se prelilo tudi v javni sektor in dodatno obremenilo državni proračun, kjer so se stroški dela leta 2025 povečali za okoli 600 milijonov evrov oziroma več kot 14 %. Za leto 2026 pa je načrtovan primanjkljaj okoli 2,1 milijarde evrov, in to še pred upoštevanjem učinkov novega dviga minimalne plače. Na takšne posledice opozarja tudi Fiskalni svet.

V Trgovinski zbornici zato predlagamo, da bi moral biti dvig minimalne plače omejen na uskladitev z inflacijo na podlagi uradnih statističnih podatkov, odločitev pa sprejeta pravočasno, to pomeni najmanj oktobra za prihodnje leto. Le tako lahko podjetja sploh načrtujejo stroške dela.

V nasprotnem primeru bi minimalna plača v višini 1.000 evrov neto postala breme, ki ga trgovina in gospodarstvo ne moreta vzdržati brez resnih posledic za cene, zaposlovanje in razvoj.

V zvezi z napovedjo dviga minimalne plače pa dodajamo, da ni vprašljiva samo časovnica, ampak tudi način, kako je minister Mesec predstavil ukrep že v lanskem decembru brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji, kar je med drugim še ena izmed grobih kršitev socialnega dialoga v naši državi. To svojo napako je minister želel popraviti minuli petek, ko je pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sklical posvetovanje s socialnimi partnerji, vendar je po tem posvetovanju, ne glede na predstavljene argumente, sporočil, da ne bo odstopil od svojega decembrskega predloga. Glede na navedeno imamo delodajalci še enkrat več občutek, da smo v tem socialnem dialogu lahko le statist, ki ga vladajoči ne potrebuje.