Rajko Piciga (1935-2014)

Že kot otrok je bil Rajko Piciga poln nemira, drzen in pravi vrelec domislic in energij.

V povojnih letih je že kot mladenič in pozneje kot odrasel tekmovalec posegel po visokih državnih in celo mednarodnih odličjih v več športnih panogah hkrati: v kolesarstvu, motociklizmu in strelstvu. Rasel je iz lastne pobude ter z lastnimi močmi in sredstvi. Pokrovitelji in društva so ga odkrivali že uveljavljenega. Leta 1961 je bil med kandidati za jugoslovanskega športnika leta, vendar ga je za las prehitel Miro Cerar starejši.

Kot najstnik si je s svojimi sredstvi kupil dirkalno kolo, začel na svojo pobudo trdo trenirati in kmalu je dosegel zavidljive rezultate. Bil je (slovenski) republiški prvak leta 1963 in dvojni, juniorski in seniorski jugoslovanski državni prvak. Šele dvajsetleten je bil že v državni reprezentanci, sodeloval je na treh dirkah po Jugoslaviji ter predstavljal državo tudi v tujini. S tragičnim eksodusom sredi 50. let je uspešno koprsko kolesarstvo propadlo in si od takrat ni več opomoglo. Takrat je Rajko imel nekaj prek dvajset let, v njem pa je še naprej kipelo od načrtov, hotenj in energije. Kot nadarjenemu avtomehaniku je kmalu zadišalo po bencinu. Kupil si je športni motor in spet samoiniciativno začel s treningi, čemur je sledila bliskovita motociklistična kariera. Najprej so mu svoj motor ponudile tuje firme (Parilla, Ducati idr.) in nato še Tomos. Nizal je velike uspehe, zmagal je tudi na veliki nagradi Jugoslavije. S številnimi mednarodnimi priznanji si je pridobil pravico do sodelovanja na svetovnih prvenstvih širom Evrope. Ob smrtnih padcih dveh sotekmovalcev (Italijana Parlottija in Nemca Rosenbussa) je zapeljal svojo zadnjo tekmo v Kamniku leta 1964 in osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka. Tako se je častno poslovil od motociklistične kariere. Še vedno nemiren se je v zrelih letih lotil strelstva, lovskega in športnega, in se kmalu prebil v slovenski državni vrh. Pridobil je najvišji možen naslov “mojster strelec” in postal je strelski sodnik. Na jesen življenja se je dokopal do statusa samostojnega ornitologa, preučevalca ptic, na ornitološki postaji v Vrhniki pa je dolga leta proučeval življenjske navade ptic selivk. Ob najrazličnejših priložnostih smo ga našli tudi na glasbenem področju kot pevca lovskega pevskega zbora Dekani, igralca na bas in bariton. Bil je tudi med ustanovnimi člani koprskega pihalnega orkestra, pri katerem je nekaj časa tudi igral.

MILAN GREGORIČ

---