Primorec na Harvardu do prelomnega dosežka
Slovenija
31. 07. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 12.17
Matjažu Humarju, raziskovalcu z Inštituta Jožef Stefan, je skupaj s korejskim kolegom Seokujem Hyun Yunom uspel izjemen podvig. V človeško celico sta prvič vgradila laser. Humar, ki je trenutno na postdoktorskem študiju v ZDA, ima stalno prebivališče v Vrtojbi. Tudi Primorci smo lahko torej ponosni na dosežek, ki nakazuje nove možnosti pri zdravljenju raka.
LJUBLJANA
>
“Če smo do zdaj poznali uporabnost laserjev zunaj človeškega telesa, bodo po novem odkritju laserji uporabni tudi tam, kjer še nikoli niso bili; znotraj nas,” so sporočili z Inštituta Jožef Stefan. Dodali so, da sta raziskovalca pokazala tudi, da maščobne celice, prisotne v našem telesu, že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. Humar in Yun sta namreč razvila metode, s katerimi se laserji dejansko ustvarijo v notranjosti, torej znotraj celice same.
Tako v primeru vgraditve laserja v človeško celico kot pri njegovi prisotnosti v maščobnih celicah, je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Prek deformacije laserjev je uspelo Humarju in Yunu izmeriti izjemno majhne sile, prisotne znotraj celice.
Laserje sta uporabila tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Ti mali notranji impulzi energije bi lahko ciljano aktivirali zdravila neposredno v tkivu in omogočili zdravljenje rakavih celic ali okuženega tkiva.
Na projektu delal dve leti
Matjaž Humar, letnik 1983, rojen v Šempetru pri Gorici, ima stalno prebivališče v Vrtojbi. Študiral je na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Leta 2012 je doktoriral iz fizike na Inštitutu Jožef Stefan, trenutno pa je preko evropskega projekta Marie Curie na postdoktorskem študiju na Harvard Medical School v ZDA.
“V ZDA sem že dve leti in ves ta čas sem delal na tem projektu. Ker sem študiral fiziko, nisem imel dovoljšnjega znanja iz biologije in medicine, tako da sem se moral vse naučiti. Kar naenkrat sem se znašel v operacijski sobi,” je Humar včeraj sporočil s Harvarda.
Uporaba v medicini še daleč
Dosežek, ki je takoj po objavi članka o tem v reviji Nature Photonics, sprožil izjemno zanimanje širše javnosti, bi dejansko lahko služil pri razkrivanju procesov širjenja rakavih celic, da bi na podlagi tega lahko naredili boljša zdravila. Predvsem zato, ker je to bolj ciljana metoda. Laserje v celicah pa bi bilo mogoče uporabiti tudi pri zdravljenju z zdravili, ki reagirajo na svetlobo.
“Navadna zdravila za določeno tkivo ali organ imajo lahko nezaželen učinek na celo telo. Zdravila, ki reagirajo na svetlobo, pa učinkujejo samo na mestu, kjer jih osvetlimo. Na ta način bi lahko naši laserji bolj ciljno zdravili, na primer raka ali okužbe,” je še povedal Humar, a pristavil, da je dejanska uporaba v zdravstvene namene še daleč.
Ali so laserji, ki so že zdaj uporabni v raziskovalne namene, dejansko lahko koristni tudi pri zdravljenju bolezni, bo pokazal čas oziroma dodatne raziskave v tej smeri, je še povedal primorski raziskovalec, ki se naslednje leto vrača v Slovenijo, kjer bo na Inštitutu Jožef Stefan nadaljeval s temi raziskavami.
NACE NOVAK