Zgodba o ženskah, ki jo pripovedujejo ženske

V Slovenski kinoteki so v ponedeljek premierno predvajali dokumentarni film o ženskem pevskem zboru Kombinat. Po besedah novinarja Ervina Hladnika Milharčiča, ki je vodil pogovor z avtoricami filma po projekciji, je film muzikal in politični oziroma družbenokritični dokumentarec obenem.

LJUBLJANA > Zbor pevk, ki se imenujejo Kombinatke, je nastal na dan upora 27. aprila 2008, ko se je skupina deklet zbrala na ustanovni skupščini v ljubljanskem Rogu. Bilo jih je 21 in že takoj so si bile edine, da bodo pele pesmi upora ter da bodo zasledovale štiri vrednote: solidarnost, tovarištvo, pogum in pokončnost, se v filmu začetkov zbora spominja članica Maksimiljana Ipavec.

O uporu in vlogi Kombinatk so v dokumentarcu, ki so ga tri leta snovale avtorice Zvonka T Simčič, Valeria Wolf Gang in Urša Bonelli Potokar, spregovorile sociologinje Renata Šribar, Vesna Leskošek in Tanja Rener. Šribarjeva je opozorila na pomen zbora v času vstajniških gibanj, pri čemer je spomnila, da je zbor nastal že veliko pred njimi. Renerjeva je govorila o poziciji ženskega zbora znotraj vstajniških gibanj, v katerih so običajno glavni akterji moški, Leskovškova pa o želji pevk po uporu in spremembah na bolje, kar po njenem mnenju nagovarja veliko žensk.

Hladnik Milharčič je zbor označil za enega izmed ikon vstajniškega gibanja, kar je prikazano tudi v filmu. Po njegovih besedah je zbor prehodil zanimivo pot od začetkov, ko, kot je dejal, “se nikomur še sanjalo ni o kakšnem uporu”, do vstajniških gibanj in leta 2013, ko so izdale zgoščenko, ki se je uvrstila v vrh slovenskih glasbenih lestvic.

Na fenomen “hoje pred svojim časom” je opozorila tudi Simčičeva, ki je skupaj s soavtoricama spremljala zbor tri leta in z njima poskrbela za režijo, scenarij in montažo filma. Kot je poudarila, jih je prav to njihovo vizionarstvo opogumilo, da so se lotile snemanja dokumentarca. Želele so ustvariti zapis o skupini, ki bi nadgrajeval glasbeni album.

Na vprašanje Ervina Hladnika Milharčiča, zakaj so se odločile za film, ki v središče postavlja zgolj ženske, je Simčičeva odvrnila, da so želele povedati zgodbo o ženskah, ki jo pripovedujejo ženske.

Na novinarjevo opažanje, da je dokumentarec kljub tematiki upora poln pozitivnih čustev, pa je odgovorila Valeria Wolf Gang s prispodobo. “Kombinatke smo hotele predstaviti kot matere, ki morajo pomiriti svoje otroke - gledalce in jim zagotoviti, da upanje še vedno ostaja.”

STA

---