Poslednji muzej na skrajni točki

Čisto “na koncu”, v najbolj zahodnem kotičku Slovenije, že skoraj mesec dni živi Poslednji muzej sodobne umetnosti. V vasi Logje, v hiši svoje babice je “kabinet čudes” za radovedne oči odprl kipar Damijan Kracina.

LOGJE > Do imena muzeja je Damijana Kracino, akademskega kiparja, ki sicer živi in dela v Ljubljani, v hiši starih staršev pa je doslej imel zavetje za ustvarjanje in pobeg iz glavnega mesta, pripeljalo več poti. Poslednji muzej sodobne umetnosti leži v vasi, ki ob Breginju velja za “poslednjo”, potisnjeno najskrajnejše točke slovenske zahodne meje. Kot pravi, bo prav tu najverjetneje zadnja postaja del, ki jih je ustvaril, pridevnik poslednji pa je izbral tudi zato, ker živimo v času, ko sodobna umetnost dosega svoje robove.

“Na robovih smo tudi zato, ker smo muzej postavili v garažo, komarja pod strop, v nekdanji kurnik mesojedke, v kuhinji si lahko ogledamo video, v katerem nona Zalka z marmelado lepi ploščice na šporgert ...,” koncept robnosti, ki so ga ubrali, pojasni kuratorka projekta Klavdija Figelj.

Obiskovalec Poslednjega muzeja sodobne umetnosti med drugim v kuhinji odkrije še “krilo kačjega pastirja”, v nekdanjem svinjaku ga pozdravijo skulpture surikat, v lovski sobi skulptura okla, ki ga je Kracina rekonstruiral na podlagi 120 let stare fotografije ... Avtor se v večini svojih del namreč navezuje na naravo, navdušuje nad biotsko raznovrstnostjo živalskega sveta in to že dve desetletji tudi na svojevrsten način vključuje v svojo umetnost.

In kot pravi, mu ni blizu, da je sodobna umetnost vse bolj sama sebi namen. “Umetnost je za vse. Tudi zato, ker se mi zdi, da večina ne stopi čez prag institucionalnih galerij in muzejev, ki na večino delujejo kot posvečeni prostori, v katerih umetniki, umetnostni zgodovinarji in kustosi 'gledamo', drug drugega, se mi je zdelo smiselno, da se lotim projekta, ki bo lahko za marsikoga prvi pristen stik s sodobno umetnostjo,” pojasni Kracina in doda, da je Poslednji muzej sodobne umetnosti privabil že precej radovednežev. “Ljudje se ustavijo, pridejo pogledat to 'čudo', sprašujejo o tem, kar vidijo.”

V Poslednjem muzeju sodobne umetnosti je razstavljenih tudi nekaj del slikarke in kiparke Katarine Toman Kracina, slikarjev Vladimirja Lebena in Gorana Medjugorca, v muzej pa je eno svojih ilustracij prinesla tudi oblikovalka Tanja Radež. Projekt je, kot poudarja Kracina, zamišljen tudi kot platforma za nove projekte, delavnice in predstavitve umetniških del v poletnih mesecih, ko tudi v Logje, vasico, kjer sicer živi 40 prebivalcev, prihaja precej turistov, ki se namenijo v Breginjski kot in ob reko Nadižo. Ob večerih se muzej tako spremeni tudi v kino; na fasado sosednje hiše so doslej projecirali že več filmov, med njimi Kracinove videe Marmelada, Drva grejejo 9x, Eko kvačkanje in dokumentarec Niso letele ptice, v katerem sta Nadja Velušček in Anja Medved leta 1999 zbrali (poslednja) pričevanja devetdesetletnikov, ki so se spominjali svojega otroštva v času soške fronte.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---