Poleti je vode vedno manj, jeseni pa vedno več

Poletja ob reki Vipavi bodo vedno bolj vroča, zato se bomo morda spopadali s hudimi sušami. Jeseni in zime pa bodo vse bolj deževne, kar lahko povzroči poplave, plazove, žled in druge naravne nesreče. Takšni so znanstveni obeti za prihodnje desetletje, raziskovalci pa se v mednarodnem projektu sprašujejo, kako se z njimi spopasti in kako preprečiti, da ne bi kmetje in naravovarstveniki, župani in vladne agencije vlekli vsak na svojo stran. Kot se dogaja zdaj.

AJDOVŠČINA > Gradnja zadrževalnikov, obnova vodotokov, gradnja čistilnih naprav, razvoj sonaravnega kmetijstva in turizma, ravnovesje med različnimi uporabniki voda je le nekaj izzivov za boljše upravljanje z vodami v porečju Vipave, so se strinjali udeleženci prve delavnice v sklopu evropskega projekta BeWater.

Od Vipave do Afrike

Območje porečja reke Vipave, ki zajema 589 kvadratnih kilometrov, tu pa živi 52.000 prebivalcev v 172 naseljih, je bilo po zaslugi Inštituta za vode Republike Slovenije izbrano kot eno izmed pilotnih porečij evropskega projekta BeWater. V njem sodeluje dvanajst partnerjev iz enajstih držav, 3,5 milijona evrov vreden projekt skoraj v celoti financira Evropska komisija. Poleg porečja reke Vipave so v projekt vključena še tri manjša porečja na Cipru, v Španiji in Tuniziji. Izkušnje s teh območij bodo osnova za načrtovanje ukrepov na večjih porečjih v Sredozemlju.

Kot pojasnjuje dr. Aleksandra K. Klemenčič iz Inštituta za vode Republike Slovenije, je namen projekta aktivno vključevanje družbe pri prilagajanju upravljanja voda v povezavi s podnebnimi spremembami v Sredozemlju. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da bo v Sredozemlju konec tega stoletja količina padavin med najmanjšimi na svetu. Hkrati se bodo povprečne letne temperature dvignile za približno tri stopinje Celzija. Ob večanju števila prebivalstva je zlasti v južnem delu Sredozemlja pričakovati velike težave s pomanjkanjem vode.

Spremembe tudi v Vipavski dolini

Na spremembe ni imuna niti Vipavska dolina, ki ima po uradnih podatkih največje število sončnih dni v Sloveniji. Po podatkih Mance Magjar iz Inštituta za vode Republike Slovenije, različni modeli napovedujejo povišanje povprečne letne temperature zraka v Sloveniji za 0,3 stopinje Celzija v obdobju desetih let. To pa spreminja tudi letno razporeditev padavin. “Po podatkih dr. Kajfež Bogatajeve lahko za merilno postajo Bilje v zadnjih štiridesetih letih ugotovimo trend povečanja količine jesenskih padavin za 48 milimetrov v 10-letnem obdobju. Podatki za čas od zime do poletja kažejo na znižanje sezonske količine padavin za kar 32 milimetrov v 10-letnem obdobju. Ob dvigu povprečne letne temperature lahko v poletnih mesecih pričakujemo še bolj izrazit upad pretokov rek in znižanje podtalnice, torej sušo, težave pri oskrbi z vodo, posledično pa tudi manjšo proizvodnjo električne energije, povečanje koncentracije onesnaženja voda, večjo koncentracijo ozona. V hladnejših mesecih pa seveda večje tveganje za naravne nesreče, kot so poplave, plazovi, žled. Posledice podnebnih sprememb bodo vse bolj ekstremni vremenski pojavi,” opozarja Manca Magjar.

Zato bo vse bolj pomembno, kaj in kako se bo v prihodnje dogajalo z reko Vipavo in njenimi pritoki. Kot opozarja dr. Nataša Smolar - Žvanut iz Inštituta za vode Republike Slovenije, na stanje reke Vipave vplivajo različne obremenitve. Od uporabe škropiv, gnojil, izlivov onesnažene vode iz neurejene kanalizacije, do nenadzorovanega odvzema vode, širitve tujerodnih vrst rib, melioracij in regulacij, s katerimi se je uničilo številne meandre in življenjske prostore za vodne in obvodne organizme.

V desetih letih se je količina jesenskih padavin na merilni postaji Bilje zvišala za 48 milimetrov, količina poletnih pa se je zmanjšala za 32 milimetrov.

Nujen dialog med uporabniki prostora in vode

Udeleženci prve delavnice projekta BeWater v Ajdovščini so ob že naštetem kot ključne težave v porečju Vipave izpostavili zlasti pomanjkanje dialoga med različnimi uporabniki prostora in vode, nedorečeno zakonodajo in nejasno delitev pristojnosti med občinami in državo. Medtem ko v zgornjem delu doline izpostavljajo nujnost gradnje zadrževalnikov vode, v spodnjem delu postavljajo na prvo mesto ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Kmetijci opozarjajo na nujnost namakalnih sistemov in drugih podpornih ukrepov za razvoj kmetijstva, naravovarstveniki izpostavljajo varovanje narave, lokalne skupnosti vidijo v reki možnosti za trajnostni razvoj turizma.

Vse našteto bodo ključne naloge, ki se jih bodo lotili v projektu BeWater. Hkrati je namen projekta izdelati prilagoditveni načrt upravljanja voda na območju porečja Vipave. Ukrepe bodo poskušali vključiti tudi v zakonodajo. To bo lahko podlaga za konkretne posege in, nenazadnje, za pridobivanje potrebnega denarja za njihovo izvedbo iz proračuna EU.

ALENKA TRATNIK

---