V času črno-bele vojne propagande se je vredno upreti vojni psihozi
Menim, da je v konfliktu med Rusko federacijo in Ukrajino prišlo do kršenja obilice mednarodnih zavez, pogodb in memorandumov. Predvsem menim, da gre za kršenje Ustanovne listine OZN, kršenje memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994, s katerim sta se Ruska federacija in Ukrajina dogovorili, da se Ukrajina odpove jedrskemu orožju v zameno za ozemeljsko celovitost Ukrajine vključno s Krimom in obojestransko kršenje sporazumov iz Minska ter obilice drugih mednarodnih aktov.
Ker menim, da gre v tem konfliktu za kršenje mednarodnega prava, se nam tudi v tem primeru ponujajo pravna sredstva kot so mediacija, arbitraža ali sodišča. Ker so stališča tako Ruske federacije kot Ukrajine daleč vsaksebi, menim, da mediacija in arbitraža ne prideta v poštev. Preostane nam samo mednarodno sodišče, ki je že podalo svojo odločitev.
OZN, EU komisija, EU parlament, evropsko kazensko sodišče, vlada RS, državni zbor RS so že obsodili agresijo Ruske federacije. Kaj naj si mislimo sedaj, ko je Ruska federacija povečala vlaganja v vojaški proračun že na več kot deset odstotkov BDP? Kako naj se EU in Slovenija odzoveta na agresijo in na takšna vlaganja?
Za “mediatorje” v tem sporu so se že preizkusile Turčija, Kitajska, Indonezija, Katar in nazadnje tudi Viktor Orban, ki je poskušal animirati Kitajce in celo kandidata za predsednika ZDA, gospoda Donalda Trumpa.
Rezultati so minimalni. Gospod Milan Kučan predlaga še kakšnega “mediatorja” ali odposlanca tipa Orban iz Slovenije ali EU, da bi upravičili verodostojnost Slovenije ali EU.
Slovenci in slovenski politiki smo se večkrat ponudili pri reševanju sporov na Balkanu s pobudo Brdo-Brijoni in mednarodnimi konferencami. Vsi ti spori presegajo slovenske dimenzije in niso obrodili pričakovanih rezultatov.
Menim, da tudi rusko-ukrajinski spor presega slovenske dimenzije. Mi imamo še vedno odprtih kar nekaj domačih izzivov iz bližnje preteklosti, ki jih do danes še nismo uspeli dostojno rešiti in zgladiti med levimi in desnimi ter niti med slovenskimi politiki. Tem bi se morali bolj posvetiti.
JORDAN KODERMAC, Solkan