Turizem je plašna ptica
Kdor misli, da je to poletno sezono do polovice manj turizma zgolj zaradi odlokov o plovbi na reki Soči, ko turistični ponudniki raft firm in kajakaši iz tujine bojkotirajo reko Sočo, se moti. Tudi to, kar je slišati, da sta občini Kobarid in Tolmin “podjetnici v konkurenci z raft firmami”, ne drži v celoti.
Poglejmo najprej zasedenost kampov do konca junija, ko je bila v minulih letih poletna sezona že v razcvetu. Polni so tisti, ki so ob reki, drugi so pretežno “v miru.” Podobno se začenja dogajati turističnim apartmajem. Kaj je skupnega zgolj prenočitvenim ponudbam? Gostom nimajo ponuditi nič dodatne vsebine, s katero bi postali privlačni oziroma konkurenčni. Nekateri gostje imajo pripombe, da manjka gorsko-kolesarska ponudba, da pohodniške poti nimajo dodatnih vsebin in so nekatere zanemarjene, ko začne spomladi poganjati grmovje, ko kakšno padlo drevo iz lanskih neurji še vedno ovira hojo meter in pol nad potjo ...
Dostopne poti do vstopnih raft in kajakaških ramp na reki niso vzdrževane ali zgrajene po njih pričakovanjih. Uporabnikom se zdi nerazumljivo, da želita dve občini najprej dvigniti ceno kart za plovbo, potem pa bosta poskrbeli za kakovost vsega omenjenega ... Mnogi od kajakašev so šli na Savo Bohinjko in imeli so srečo, saj je sicer nizka reka, imela ob letošnjih obilnih pomladnih padavinah dovolj vode. Mnogi pa so podali tudi na italijanske reke. Kot povratno informacijo zasledimo, da so zelo zadovoljni z dinamiko množične kulturne in klasične domače ponudbe, ne zgolj bučne zabave ...
Apartmaji s ponudbo zgolj postelj in sanitarij pa se v Zgornjem Posočju še kar gradijo in gradijo. No, za nekaj pa bo le poskrbljeno: v skromen najem jih bodo lahko dajali kot stanovanja, če bodo imeli mladi tukaj še kaj početi ali pa bodo ti objekti postali vikendi, spalna naselja.
Da ne ponavljamo, da je Zgornje Posočje slabo prometno dostopno ali kot pravijo nekateri nesojeni investitorji v gospodarske panoge, zlasti turizem višje kategorije iz severa, prometno nedostopno, ker nima predora iz Rabelj v Log pod Mangartom in je sploh cesta preozka in preveč vijugasta. Poleg tega pa je leta v popravilih. Očitke je slišati, da se v kobariških klancih dela viadukte, močne useke v teren, namesto, da bi delali predorčke. S tem naj bi bila gradnja cenejša, prej dokončana in promet po obstoječi cesti bi potekal skoraj nemoteno.
Pregovorno pa sta turizem in kakovostno, konkurenčno gospodarstvo sploh plašni ptici.
MIRAN MIHELIČ, Bovec