Neodgovornost in nedržavotvornost
Premier pravi, da predsednica ravna pri kadrovskih zadevah neodgovorno in nedržavotvorno, ker koalicijsko kandidaturo za guvernerko Banke Slovenije kot predlagateljica še vedno drži pri sebi. Slednja mu odgovarja: “Nad temi izjavami sem zgrožena, saj kažejo na nespoštovanje in nerazumevanje načela delitve oblasti, razočarana pa sem tudi po človeški plati.”
Ker hvala bogu v Sloveniji še nimamo Trumpa - računam da ga vsaj še leto dni ne bomo imeli - in lahko povem, kar mislim, bom še jaz pristavil svoje mnenje: neodgovornost, nedržavotvornost, nespoštovanje in nerazumevanje ustavnega načela o, v tem primeru politiki miru in nenasilja, ki naj mu v svoji zunanji politiki zasleduje država, bi pripisal obema.
Kaj pa zgroženost in razočaranje po državljanski plati? Ni hudo. Na to sta me predsednik vlade in predsednica že navadila, pa verjamem, da ne samo mene. Bolj sem, recimo, presenečen, ker po treh letih vojne v Ukrajini, poročanju tudi kijevskemu režimu naklonjenih medijev o njenem poteku, o dejanskem stanju na frontah, po nepopisni škodi, ki jo je s to vojno utrpela tudi Evropa sama in po nastopu druge Trumpove ere z zvrhano vrečo negotovosti, še nista razumela, koliko je ura. Naj pojasnim. Še vedno jima ni jasno, da konflikta ni zakrivil samo Putinov um in da vztrajanje pri naraciji Zahoda, tokrat brez ZDA, o tem, da predstavlja Ruska federacija “eksistencialno grožnjo za celino”, da če pade Ukrajina, pademo vsi, da vojne ne sme biti konec vse do ruskega poraza, da se zato moramo dodatno oboroževati in krepiti lastno evropsko obrambo, nas vodi k še hujšim časom, če ne kar k širšemu vseevropskemu spopadu.
Zanimivo, da mediji in nihče od politikov ni komentiral nedavne izjave predsednice Evropske komisije, Ursule Von der Leyen, da “se naj pripravimo na najhujše!”, pri čemer bi se morali vprašati, kdo vendarle kuha tovrstno župo? Ruska federacija? Roko na srce, o tem ni znakov. Vemo, da je pred ukazom o začetku “specialne operacije” Putin od Nata zahteval varnostna jamstva za svojo državo, poenostavljeno rečeno, da bi se članstvu Ukrajine zavezništvo odpovedalo, in od Kijeva implementacijo sporazumov iz Minska o posebnem, avtonomnem statusu ruskogovorečih regij Donetsk in Lugansk, pri čemer je bil obakrat zavrnjen. Vemo, da je bil pripravljen podpisati dogovor iz Carigrada marca 2022, ki je za pristanek Ukrajine na nevtralnost predvideval umik ruskih sil iz do takrat že osvojenih ali okupiranih ozemelj.
Vemo, da poleg Ukrajine noče v Natu niti Moldavije in Gruzije, res je, da bi si Putin želel Veliko Rusijo oziroma vrnitev k časom Sovjetske zveze, a dobro ve, da za česa takega ni več pogojev. In vemo, da smo 22 let Evropejci z njim sobivali v miru, razvejanem sodelovanju in celo prijateljevanju. In vemo, da smo Evropejci, če sodimo po naših vodilnih, veliko bolj sumničavo, nezaupljivo, sovražno nastrojeni do Rusov, kot oni do nas.
Da se je vojnohujskaška in militaristična histerija v Evropi razplamtela, potem ko se je Trump začel pogovarjati s Putinom o končanju vojne v Ukrajini brez resnega posvetovanja z evropskimi zavezniki, ne pripisujem toliko blaznosti raznih Macronov, Starmerjev, Ruttejev, Leynovi …, ki iz naslova 800 milijard, kar je 1800 evrov na vsakega Evropejca, že vohajo provizije in druge koristi, ampak tihemu pristanku vseh ostalih, tudi nas, na njihove odločitve.
Premier in predsednica, ali vam nič ne potrkajo po umu in vesti wake-up pisanja Jožeta P. Damijana, Rudija Rizmana, Spomenke Hribar, Danila Turka, Tomaža Mastnaka, Bogomirja Kovača, Vlada Miheljaka, Janka Lorencija, Primoža Šterbenca, ter občasna oglašanja Milana Kučana?
AURELIO JURI, Koper