Gospod premier, storite že nekaj prav!
Spremljam polemiko med vami in koalicijskima partnericama - SD in Levica - o tem kar bi morali povedati v Haagu v zvezi z od Trumpa in Rutteja zahtevanega povišanja obrambnih proračunov do 5% do leta 2035. Vi pravite, da ste mandat za soglašanje s tem na vladi prejeli, kar bi naj dokazoval dokument o izhodiščih, kolega Han in kolegica Vrečko to zanikata.
Kaj je in česar ni razbrati iz omenjenega papirja, je seveda pomembno, gospod premier, a ne ključno za stališče, ki ste ga v zvezi s tem posredovali zaveznicam, in ki sta ga slišala tudi ameriški predsednik in generalni sekretar zavezništva. Bolj pomembno je to, da edini, ki je razhudil omenjena gospoda in s tem pokazal “cojones”, kot pravijo Španci testisom, je bil španski premier Sanchez z dvema amandmajema, ki sta zrelativizirala, oziroma močno fleksibilizirala končno besedilo Deklaracije iz Haaga, nenazadnje tudi v našo korist, zato ji tudi ni nasprotoval, a predvsem z izjavo, da si bo Španija zagotovila ustrezne obrambne zmogljivosti, ne da bi povišala delež BDP temu namenjenega nad 2,1%. Kasiral je grožnje s kaznovalnimi ukrepi s strani največje žive karikature med ameriškimi predsedniki zadnjih 100 let, a se ni dal ustrahovati. Bravo Sanchez! Dan za tem je v Bruslju na vrhu Evropske unije opomnil še na spornost dvojnih meril unije do vojne v Ukrajini in genocida v Gazi. “Ni logično, da sprejemamo 18. paket sankcij proti Rusiji, a zavoljo dvojnih standardov nismo sposobni niti preklicati pridružitvenega sporazuma z Izraelom,” je dejal.
Kaj pa vaša drža? V Haagu vas Trump ni okregal, na vrhu EU pa niste šli dlje od pozivanja k sankciji proti Izraelu, češ da če ne bodo dogovorjene kolektivno do polovice julija, bo Slovenija sama oz. v družbi s podobno mislečimi članicami šla v akcijo. Do takrat – sami poznate tempo pobijanja Palestincev s strani izraelskih soldatesk – bo odpotovalo v večnost novih 2000 duš, če ne več. Znova le besede. Imeli ste priložnost, da bi se s španskim kolegom, morda še z irskim in malteškim – “podobno misleči” - dogovorili za veto nad 18. svežnjem sankcij proti Rusiji vse do prvega enakovrednega svežnja proti Izraelu. Pojasnjevanje, da se je pri nastopanju proti Rusiji EU takoj poenotila, proti Izraelu pa tega ne zmore, je nesprejemljivo. Če se ne bodo končno uveljavili enaki standardi, naj ne bo enotnosti več niti glede nadaljnjega kaznovanja Ruske federacije. Verjamem, da intimno soglašate z menoj, ko pravim, da če si Izrael ne zasluži sankcij, si jih ne zasluži nihče!
Pa ste morda v Haagu prišepnili Trumpu, da je bombardiral Iran nezakonito, da se tako ne dela, da je kršil mednarodno pravo? Ali mu čestitali, tako kot Rutte in nemški kancler Merz, za pokoritev iranskega režima?
Skratka, gospod premier, po mojem, priznam, da skromnem mnenju, ki pa ga delijo, verjamem, še mnogi, se po načelnosti in pogumu v soočanju s kolegi in kolegicami znotraj Nata in Evropske unije niste kaj prida izkazali. Da bi jim vsaj prenesli in podprli nedavno oceno predsednice Republike, da je EU storila napako, ko je ovrgla vsakršno možnost dialoga z Moskvo. Morali bi že razumeti, po tem, kar vam povedo doma mnogi poznavalci geopolitike, in sicer razmer na ukrajinskih frontah, izven Volka in njegovega kroga, da nadaljevanje sankcioniranja Rusije v ničemer ne pripomore k začetku resnih mirovnih pogajanj in tudi ne k zaustavitvi ruskega osvajanja ukrajinskega ozemlja. Bolj ko, kot Zahod, potiskamo na Rusko federacijo, slabše se piše Ukrajincem in tudi nam Evropejcem.
AURELIO JURI, Koper