Kdo ima večji graf
"Imate radi slike, lepo," je na neki točki ponedeljkovega soočenja cinično navrgel Robert Golob, ko je Janez Janša izpod pulta potegnil natisnjeno fotografijo, sicer še enega v nizu političnih rekvizitov, ki jih Janša redno uporablja za politične diskreditacije svojih nasprotnikov. Golob bi s svojim poskusom karikaturizacije Janševih grafov skoraj uspel, če le ne bi tudi sam začel brskati po lastnem kupu papirjev. In tako smo dobili še eno predvolilno disciplino - kdo ima večji graf.
Če po ponedeljkovem soočenju potegnemo črto, lahko rečemo, da smo slišali ravno toliko ploskanja kot argumentov. Zaradi gromkih aplavzov po vsakem stavku udeleženih je soočenje vse bolj spominjalo na ameriški format političnega gladiatorstva, kjer štejejo udarci, vsebina pa je terciarnega pomena. V tem okviru je Golob deloval kot nekdo, ki želi dominirati. Bil je energičen, napadalen, mestoma tudi preveč. Janša pa na drugi strani tak, kot ga v tej kampanji nismo vajeni - izrazito defenziven.
Golobova prevlada ni bila zgolj stvar tona, ampak predvsem ritma. Robert Golob je vseskozi narekoval ritem razprave, prehajal iz teme v temo in s tem Janeza Janšo silil v odzivanje namesto v oblikovanje lastne naracije. To je klasičen, a učinkovit pristop: če nasprotnika prisiliš, da igra tvojo igro, si že na pol zmagal. Janša je sicer ostajal miren in discipliniran, a je prav zaradi tega pogosto deloval kot nekdo, ki dohiteva, ne pa vodi.
Toda težava ni bila v tem, kdo je bolj učinkovito obračal očitke. Problem je v tem, česa NISMO slišali. Nekaj malega o davkih, malo o gospodarstvu, ničesar pa ne o konkretnih potezah nove vlade.Tu gre sicer uperiti prst v moderatorko, ki je dajala vtis, da se trudi iz soočenja narediti čimvečji šov s kar se da plehko vsebino. Še manj pa je bilo govora o kulturi. To se je v letošnji kampanji komajda ošvrknilo.
Zanimiv kontrapunkt je ponudila Janševa soproga Urška Bačovnik Janša, ki je - za razliko od svojega moža - delovala spravljivo, skorajda tehnično umirjeno. Njena prisotnost je paradoksalno znižala temperaturo razprave in odprla prostor za vsebino. Še več, po koncu soočenja je stopila do Goloba, z njim izmenjala nekaj besed, Janša pa je milo odkorakal stran.
Na drugi strani pa je bila odsotnost Tine Gaber Golob najbrž najbolj uspešen komunikacijski trenutek večera. Premierjeva soproga v javnosti ni priljubljena in Golob - oziroma njegova komunikacijska ekipa - se je očitno začel tega zavedati. S svojo persono bi v tako polariziranem soočenju premierju lahko prej škodila kot koristila. Zato je bila odločitev, da bo ostala doma, politično racionalna.
V tem smislu je pa Janševa odločitev, da v soočenje vključi tudi soprogo, morda celo oslabila njegov nastop. Pa ne toliko zaradi nje same, temveč zato, ker je nehote omogočila več vsebinskega (in človeškega) prostora nasprotniku.