Slovencelj je gledal Emo
Komentarji
02. 02. 2025, 17.29
, posodobljeno: 02. 02. 2025, 17.37
Lahko bi rekli, da je bil minuli vikend idealen za pogovore o pop kulturi. Dončića so v nedeljo iz Dallasa nagnali k Jezernikom, v soboto pa se je na televizijske zaslone po dveh letih vrnil težko pričakovani izbor Ema, na katerem je slavil Klemen Slakonja. Če niste za šport, bomo pač glodali Emo. Samo predstavljajmo si ta prizor: Slovencelj se usede v kavarno, naroči kavico, prižge čik in debata se lahko prične.
Kot zapoveduje priročnik slovenskih folklornih dogmatizmov, mora najprej spljuvati zmagovalca. “Komad ni za Evrovizijo”, “dolgčas”, “spet bomo zadnji”, ... so pri Slovenceljnu že dodobra ustaljene fraze. Ko je pošteno, kot se za “ta pravga” Slovenca spodobi, razžalil zmagovalca in ostale tekmovalce, svoj glasbeni kriticizem pusti na strani in postane modni kritik. Kljub temu, da zelo dobro ve, da se na tovrstnih prireditvah nastopajoči radi oblečejo nekoliko bolj ekstravagantno, je tudi tokrat presenečen in si postavlja vprašanja, češ, zakaj je bila Raiven “naga” in zakaj je Štras izgledal kot Obi-wan Kenobi iz Vojne zvezd.
Slovencelj ima nove obraze rad samo v politiki. V glasbi jih a-priori zavrača. Pogreša čase, ko je na Emi pela Darja Švajger, saj ona ni bila nikoli mlada, predvsem pa ni imela bujnega oprsja.
Domišljija pri Slovencu dela sto na uro. Pljuva, žali, gazi čez živo in čez mrtvo. Kmalu pa nastopi čas, da iz žepa potegne tisto zadnjo, najbolj smrtonosno karto - svojo najljubšo besedno zvezo - davkoplačevalski denar. Z njegovimi davki financirajo to estradniško golazen in denar mečejo v smeti, je prepričan. V resnici pa je v Emi neizmerno užival. Nekatere pesmi so mu bile celo všeč - a tega ne bo priznal -, všeč so mu bili Raivenini “sateliti”, naslajal se je tudi ob prepogostem fušanju in Štrasevi okornosti.
Slovencelj ima nove obraze rad samo v politiki. V glasbi jih a-priori zavrača. Pogreša čase, ko je na Emi pela Darja Švajger, saj ona ni bila nikoli mlada, predvsem pa ni imela bujnega oprsja. Lahko rečemo, da je Ema odlična priložnost za mlade glasbenike, da se predstavijo na velikem odru, toda kakšen produkt na koncu dobimo na televizijo?
Pred kakim tednom je Bernarda Žarn na TVS zelo pravilno ugotovila, da je Evrovizija postala festival mladih. Konceptualno se ravno zaradi tega spreminja in razvija. Z Emo je pa drugače. Zdi se, kot bi vsako leto iz predala potegnili “mušter” za scenarij in pripravili tradicionalno prireditev. Škoda.
A recimo bobu bob in si priznajmo. Prav je, da imamo Emo. Glasbeniki se lahko predstavijo, prav tako je izvrstna priložnost za oglaševalce, da na široko odprejo svoje denarnice in na tak ali drugačen način pomagajo polniti državno blagajno. Pa še odlična kost za glodanje je.