Pogajanja kot preizkus lastne verodostojnosti

Z objavo končnih rezultatov so volitve uradno zaključene - tudi za tiste, ki so veliko energije porabili za to, da bi načeli njihovo legitimnost. Rezulati so, karkšni pač so, enaki za vse. Volilci so razdelili karte, parlamentarne stranke pa bodo vsaka zase z njimi poskusile iztržiti čim več.

Ko so karte enkrat razdeljene, ni več prostora za predvolilne iluzije. Takrat ostane le še trda realnost politične kombinatorike: kdo s kom lahko, kdo s kom noče in kdo bo moral zaradi koščka oblasti požreti kaj od tistega, kar je še včeraj predstavljal kot nepreklicno načelo, od katerega ne bo odstopil pod nobenim pogojem. Pred nami so dnevi, ki bodo pokazali, kako je, ko predvolilne parole trčijo ob omejitve državnozborske realnosti. Pokazalo se bo, koliko je bilo v ostrih izključevanjih dejanskega prepričanja in koliko le mobilizacije lastnega volilnega telesa. Sestavljanje koalicije namreč skoraj vedno zahteva tudi preoblačenje besednjaka: predvolilni “nikoli” postane “v interesu stabilnosti,” še donedavnega nesprejemljivo pa se čez noč prelevi v državotvoren kompromis.

Razmerje moči v državnem zboru stranke sili v tovrstne kompromise, kot alternativo pa nudi predčasne volitve, ki lahko - ob tako polariziranem volilnem telesu - pred državnozborskim pragom pustijo tudi štiri izmed trenutno sedmih parlamentarnih strank. Nekdo iz samooklicanega sredinskega bloka bo pač primoran požreti ponos in dano besedo ter dvigniti roko za sodelovanje s tisto opcijo, na račun katere je pred volitvami nabiral politične točke in glasove. Logarjevi Demokrati in Stevanovićeva Resnica so namreč pred volitvami zavračali tako sodelovanje z Golobom kot tudi z Janšo. V navidez udobnejšem položaju je trojček, zbran okoli NSi, kajti oni so za nesprejemljivega razglasili zgolj aktualnega premierja, medtem ko so pri SD in Levici vnaprej prečrtali zgolj Janšo.

Čeprav nujen in pričakovan, bo odmik od predvolilnih zavez ultimativni preizkus verodostojnosti tistega, ki ga bo zmogel izvesti. Politična prihodnost politika, ki se zanj odloči, bo odvisna predvsem od tega, ali bo znal svojim volilcem dovolj prepričljivo pojasniti, zakaj je prav ta obrat - ali kompromis in bližina z nekdanjim nasprotnikom - nenadoma postal državotvorna nuja. •