Najprej kravca, pol' pa ... Dolgo nič.

Sedem let mineva, odkar so na dražbah po stečaju Kraškega zidarja prodali 58 stanovanj v soseski Resje. Zanimanja takrat ni bilo prav veliko, stečajna upraviteljica je ceno večkrat nižala, kupci so stanovanja, ki jih je kraški gradbinec gradil kot oskrbovana stanovanja, pokupili šele ko je cena padla pod 1100 evrov na kvadratni meter. V letih, ki so sledila, se je cena rabljenih stanovanj povsod po Sloveniji, Sežana ni nobena izjema, povzpela v nebo, a to zainteresiranih kupcev niti ne bi motilo: v letih debelih krav in ugodnih stanovanjskih kreditov ljudje bolj drzno načrtujejo svoje investicije.

Glavna težava v Sežani je, da novih stanovanj v zadnjih letih preprosto ni. Poleg stanovanj v soseski Resje, za “nova” sežanska stanovanja še vedno veljajo tista v oranžnih blokih, ki nosijo letnico nekje okrog leta 2005. Povpraševanje je veliko, vse bi prodali, a ponudbe preprosto ni, so odgovori nepremičninskih agentov s Krasa. Sežana je bila za kupce vedno zanimiva, zaradi bližine z mejo, so na kraški nepremičninski trg kukali tudi italijanski državljani.

Bodo torej mladi in malo manj mladi morali delati več in dlje, da bodo prišli do svoje strehe nad glavo, ali nas čaka nov pok nepremičninskega balona, ki ga poznamo iz obdobja po letu 2008?

V sosednjih in primerljivih občinah so v teh letih zrasle stanovanjske soseske ali pa vsaj kakšen nov blok, v Sežani pa vsa ta leta ni nič. Razlog se skriva v trenutno veljavnih prostorskih načrtih, ki ne predvidevajo povečanja stanovanjske soseske Lenivec. Zato so se na občini odločili, da bodo začeli s postopkom spremembe načrtov, za kar pa bo potreben čas. Veliko časa. Če k temu prištejemo še vpliv bank pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov, investitorje, ki se ohladijo ob prvih piših na trgu, ter številne druge nepredvidljive dejavnike, lahko pričakujemo, da bo preteklo kar nekaj let, preden bo prišlo do ravnotežja tistih znanih krivulj ponudbe in povpraševanja.

Kljub temu je napoved, da se tudi v zaspani Sežani pričenja nekaj premikati, gotovo razveselila marsikatero mlado družino, ki več let čaka na priložnost, da bi prišla do svoje strehe nad glavo. Vendar pa se ob tem poraja vprašanje, kako dolga in težavna bo ta pot?

Danes je cena “nekaj več kot 1000 evrov za kvadratni meter” utopija celo za pol stoletja stara stanovanja. Cene novogradenj so se potrojile na račun višjih stroškov dela in materiala. Da povprečni slovenski dohodek tem trendom ne sledi, najbrž ni vredno izgubljati besed. Le čas pa bo pokazal, ali bodo morali mladi in malo manj mladi delati več in dlje, da bodo prišli do svoje strehe nad glavo, ali nas čaka nov pok nepremičninskega balona, ki ga poznamo iz obdobja po letu 2008. Trg nepremičnin je namreč muhast.


Preberite še


Najbolj brano