Medalje so lepe, a ura je odbila 12

Ko ugasne olimpijski ogenj, je čas za analizo. Najbolj razpršene zimske olimpijske igre v zgodovini je italijanskim organizatorjem uspelo povezati v celoto in jih izpeljati le z manjšimi spodrsljaji. Zaradi razdalj tekmovališč se športniki iz različnih panog med sabo niso videvali, saj so bili razporejeni v več olimpijskih vasi in cena tega je bila izguba olimpijskega duha. Toda splošno gledano so igre uspele. Podobno razpršene bodo čez štiri leta v francoskih Alpah. Igre so dogodek, na katerem športniki povprečno sodelujejo le dvakrat v karieri. Tudi zato pišejo zanimive zgodbe in teh znova ni manjkalo. Prvi med temi je dvakratni rekorder iger Norvežan Johannes Høsflot Klæbo, z vsemi šestimi tekaškimi zlatimi odličji in absolutnim rekordom olimpijskih zmag - ima jih kar enajst.

Do leta 2030 je še daleč, slovenski zimski šport pa je pred nekaterimi pomembnimi odločitvami, če ne želi, da ne bomo že čez štiri leta pretežno sodili v rezultatsko kategorijo eksotikov. Vodilni možje gibanja sicer hitijo s hvalnico slovenskemu izkupičku, a dejstvo je, da so realna pričakovanja za vrhunske dosežke slonela le na smučarskih skokih in še to na družinski navezi brata in sestre Prevc, ki blestita na tekmah svetovnega pokala. Čez dober mesec bosta v Planici - če se ne bi zgodilo res nekaj nepredvidljivega - oba prejela veliki kristalni globus. Nika in Domen sta pričakovanja upravičila, ko je bilo treba, sta najboljše skoke potegnila še Anže Lanišek in Nika Vodan.

Štiri odličja ne smejo pokriti večinoma podpovprečnih dosežkov. Zabeležili smo še sedem uvrstitev med prvo deseterico, štiri od teh spet v smučarskih skokih. 35-letni deskar Tim Mastnak je za dolžino prsta izgubil bron in osvojil nehvaležno četrto mesto, moška biatlonska štafeta na devetem in nordijska kombinatorca na desetem mestu sta bila daleč od kolajn. 38-letni veteran Jakov Fak je držal rezultatski primat v biatlonu in to kljub temu, da je zaradi poškodbe počival tri tedne, najboljši alpinec zadnjih let Žan Kranjec je v Kristusovih letih ... Pogled na letnice rojstva nosilcev odprave v Italijo in luknjo za njimi je nedvomno razlog za skrb. Fak in Ilka Štuhec sta sicer namignila, da še nista rekla zadnje besede, a na olimpiadah ju ne bomo več videli na tekmovališčih. Morda pa vendar, a le v kakšni drugi vlogi.

Res je tudi, da so še nekateri tekmovalci imeli smolo z boleznimi, a izrazito boljših dosežkov v smučarskem teku, nordijski kombinaciji in ženskem biatlonu ni bilo moč pričakovati. So bolj ali manj na ravni sezonskih.

Na potezi je smučarska zveza in vodstva posameznih panog, kajti ura je že odbila 12 in novih zgrešenih odločitev si ne morejo privoščiti. Brez razvojnih projektov, omogočanja množičnosti, popularizacije in dostopa mladih do smučanja marsikatera panoga ne bo preživela. •