Kulturna soočenja, umazana kampanja
Natanko dvanajst dni nas loči od volitev, vstopamo v zadnjo fazo volilnega boja. Posebnost tokratne kampanje je, da soočenja potekajo na razmeroma kulturni in spoštljivi ravni. To pa še zdaleč ne pomeni, da volitve ne potekajo z udarci pod pas. Umazana igra se je namreč s televizijskih zaslonov preselila na družbena omrežja, ki delujejo kot nekakšna petrijevka sovražnega govora. So idealno okolje za razrast žaljivk, manipulacij, laži in drugih kultur. Virtualno zbadanje, pri čemer je bolj izkušen desni pol politike, so dodatno zaznamovale bolj ali manj neobičajne prigode: domnevni vdori v družbena omrežja, afera s spletnim vplivnežem Aleksandrom Repićem ter vandalizem z obešenimi živalmi na volilnih plakatih. Posebnost te kampanje je tudi - verjetno načrtna - odsotnost soproge predsednika vlade, sicer ene vidnejših slovenskih spletnih vplivnic.
Če se vrnemo na male zaslone, predvolilna soočenja resnici na ljubo ne prinašajo spektakularnih trenutkov političnega oratorstva. Že od začetka volilne kampanje politične stranke predvsem utrjujejo lastna stališča in nagovarjajo že prepričane volivce. Politična igra ostaja izrazito defenzivna. Predsednik SDS, za mnoge temni gospod Janez Janša, znova potrjuje svojo vlogo osrednje figure slovenske politike, ki se - v škodo razvoja države - še vedno deli na projanševski in protijanševski blok. Kot izkušen politik tudi tokrat ohranja retorično učinkovitost, čeprav deluje odmaknjeno in utrujeno.
Retorično je izstopal tudi Luka Mesec iz Levice, ki se vse bolj profilira kot izrazit predstavnik leve pozicije ter s podatki in številkami zagovarja svoja stališča, česar denimo predsedniku SD Matjažu Hanu ne uspe v enaki meri. Mesec tako očitno pridobiva podporo na račun Socialnih demokratov. Golob je na soočenje prišel dobro pripravljen, odgovarjal je učinkovito in z državniško auro, ki pritiče njegovi funkciji. A pod to državniško podobo nosi težak nahrbtnik politike, ki je v popolnem nasprotju z njegovimi besedami in dejanji.
Volivci imajo za zdaj predvsem dve glavni izbiri: podpreti Janševo SDS in njen politični blok, katerega način delovanja je že dobro znan, ali pa Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki kljub drugačni retoriki pogosto deluje kot politično preoblikovana različica prejšnje oblasti - z bolj kozmetičnimi kot vsebinskimi spremembami in podobnimi pritiski na institucije, ki jih sama očita drugim. Tretjo možnost predstavljajo manjše stranke, kot so Demokrati, Prerod ali Resnica, ki pa za zdaj nekako ostajajo na robu političnega prostora.
Kljub pomanjkanju vidnih rezultatov, zlasti na področju zdravstva, kjer se čakalne dobe še podaljšujejo, Gibanje Svoboda v anketah ostaja konkurenčno. Ključno vprašanje letošnjih volitev bo zato, kaj bo za volivce odločilnejše - bolj polna denarnica ali politična korektnost v času izrazito nekorektnega geopolitičnega sveta. Do volitev je še skoraj dva tedna. V tem času je še vse mogoče.