Fizika je fizika, avto ni krompir
Matura. Strah in trepet vsakega srednješolca. Z njo na nekaterih gimnazijah prično strašiti že v prvem letniku šolanja, drugod pa učitelji z govoričenjem o “zrelostnem izpitu” počakajo tja do druge polovice tretjega. Srednješolsko obdobje je pač tako - za posameznika eno najtežjih obdobij za časa bivanja na zemeljski obli. Hormoni divjajo, osebnost še ni povsem izkristalizirana, mladostnik je gnetljiv, predvsem pa občutljiv.
Pogosto se poudarja, da je srednja šola vzgojno-izobraževalna ustanova, a zdi se, da je to domnevno dogmo težko udejanjiti v realnem svetu. Vzgoje je dandanes v srednjih šolah zaznati bolj malo. “Nič se mi ne zdi bolj odvratno kot šola, ki temelji na metodah strahu, prisile in umetne avtoritete. Takšen pristop krni zdravo mišljenje, iskrenost in samozavest učencev, ustvarja ponižne hlapce.” Tako je pred leti govoril znameniti fizik Albert Einstein, ki je imel to srečo, da je umrl že leta 1955. Danes bi bile njegove besede najbrž bistveno bolj ostre. Sploh, če bi se sprehajal po koprskih ulicah.
V zgodbi Gimnazije Koper nihče ni nedolžen. Lahko bi rekli, da gre za ločitev, med katero se mož in žena na smrt skregata, “ta kratko” pa potegne nič hudega sluteči otrok. Žalostno.
Šolsko leto se je na Gimnaziji Koper že začelo precej klavrno. “Pustite vso upanje, vi, ki vstopate,” je med drugim pisalo na transparentu, ki sta ga pred šolsko stavbo postavila nesojena profesorja fizike in psihologije - protestirala sta namreč zaradi domnevne sporne zaposlitve nove profesorice. O ozadju protesta in zdrahah, ki sta jih obe nič kaj brezmadežni strani - tako profesorja kot vodstvo šole - postregli dijakom na prvi šolski dan, ne bi. Ta gordijski vozel naj razrešijo domnevno zreli in odrasli ljudje, ki so neposredno vpleteni. Žal, pa se premalo govori o posledicah.
Dejstvo je, da se je za nekatere koprske dijake šolsko leto pričelo brez pouka fizike, kar je sramotno in škodljivo. Ne samo to. O drami, ki se je dogajala pred šolo in v njej, se je šušljalo domala po celem mestu in širše. Kako bo dijak, ki je ostal brez dobrega meseca pouka fizike, enako obravnavan na maturitetnemu izpitu kot tisti na šolah brez tovrstnih ekscesov? Kakšne “razmišljujoče odrasle” bo vzgojila vzgojno-izobraževalna ustanova, ki se na prvi šolski dan ob domnevnih grožnjah in podtikanjih pred javnostjo zavije v molk? Na mestu je tudi vprašanje, kako lahko bodoče intelektualce na ta zastrašujoči zrelostni izpit pripravljajo ljudje, ki ob takih, žal, odmevnih dogodkih niso zmožni konstruktivnega dialoga.
V zgodbi Gimnazije Koper nihče ni nedolžen. Lahko bi rekli, da gre za ločitev, med katero se mož in žena na smrt skregata, “ta kratko” pa potegne nič hudega sluteči otrok. Žalostno.