Ciao a tutti!
(zdravo vsem!)

S “ciao a tutti” so se začenjala elektronska pisma predstavnikov organizatorjev olimpijskih iger iz milanske centrale. Simpatičen pozdrav in nato razna obvestila in navodila v angleščini. Teh je bilo nekje od avgusta naprej toliko, da bi lahko z njih sestavili knjigo. V njih mrgoli kratic, da se človeku kar zvrti in spomin vrne na rano mladost. Od konca novembra je bilo pisemc vse več, izkazalo se je, da so bila nekatera že pozna za naročilo nekaterih storitev. Pač tako je, ko včasih leva roka ne ve, kaj počenja desna. A dejansko je vse teklo, kot bi si lahko le želeli, na vsako vprašanje je prišel tudi odgovor. Ko sta prišla medijski in transportni priročnik, ki sta tako obsežna in zapletena, da se tudi po podrobnem branju ne znajdeš kaj preveč, sem se na igre odpravil malenkost zaskrbljen, kako bo v praksi.

Ne vem, kako je na drugih lokacijah, predvsem so se vsi bali kolapsa v Cortini, kamor sem namenjen za zadnji ženski tehnični alpski preizkušnji. Do takrat pa se bodo najbrž že utekli. V Val di Fiemme je do vključno včeraj veljal prost prometni režim, kar pomeni, da sem se mirne duše lahko pripeljal na tekaški stadion praktično do vhoda za tekmovalce, ko sem iskal akreditacijski center. Zapletlo se je s parkirno dovolilnico, a ker imam k sreči nekaj izkušenj z velikimi tekmovanji, sem se nekako znašel v bližnji okolici.

Razen velikih napisov in živopisnih barv opreme prostovoljcev pravega olimpijskega utripa v okoliških krajih še ni bilo. Pričakovati ga je ta konec tedna predvsem na tekaškem delu, ki bo najbolj zanimal skandinavske navijače tradicionalno globokih žepov, čeprav za zdaj nisem zaznal pretiravanja pri cenah. No, v nečem pa: lokalni hotelirji so dobili obvestila za goste o parkiriščih za ogled iger. Ta niso zastonj niti za lokalne prebivalce, ki morajo plačati vsaj 40 evrov za en dan.

Na drugi strani je napovedanih precej slovenskih navijačev ob skakalnici v Predazzu. Utrip bo težko dejansko izmeriti. Število vstopnic so zaradi logistike omejili, kajti tako kot športniki so tudi gledalci v hotelih v različnih krajih. Ja, res gre za posebno olimpiado z razpršenostjo tekmovališč, kot je še ni bilo in je najbrž tudi ne bo več.

Italijani si zdaj želijo tudi poletne igre. Ideja je že stara, izmenično sta bila v igri Milano in Rim. Milano je dobil zimske igre, torej ostaja le še Rim, ki bi jih predvidoma gostil leta 2040. Željo po organizaciji poletnih olimpijskih iger je že nakazala Nemčija, ki namerava igre prirediti v letih 2036, 2040 ali 2044. Za organizacijo največjega športnega dogodka na svetu so zanimanje pokazale tudi Indija, Katar, Turčija in Južna Afrika, prav vse se omenjajo kot možne gostiteljice iger leta 2036. Vprašanje sicer je, kaj bi lahko vedno boj kaotični italijanski prestolnici igre sploh prinesle.