Si otroka dovolj gledala v oči, ko je bil dojenček?
Povejta, sta otroka peljala na bioresonanco? Kaj pa gluten, ga še je? Ste ukinili mleko? Oreščke? Sladkor? Agrume? Zrak? Ste obiskali vse logopede, delovne terapevte, v Italiji in Sloveniji, ZDA in Rusiji, terapevte senzorne integracije, muzikoterapevte, terapevte ABBA, četudi pri nekaterih osovražene, terapevte po Early Start Denver Modelu, saj vaš je še bolj majhen? Ste poskusili z VML metodo? Nikar čakat, ne odlašat, z vsakim dnevom je možnosti za spremembo manj. Tika taka, tika taka, tika taka ...
Ali ste mu merili možganske valove? Avro? Ste mu naredili natalno karto? Ste ga dali v komoro, da bo imel več kisika v sebi? Ste razumeli, katera zapackana usoda prapranone bi lahko sedaj vplivala na tega potomca, ki si je očitno oprtal nahrbtnik z bremeni vseh prejšnjih generacij?
Ste šli na konec sveta in še malo okoli, da bi preverili, če se pod kakšnim kamnom v ruski stepi morda skriva kakšen šaman, ki ima odgovor na to - zakaj prav vajin otrok?
V Pugli je menda nek človek, tak zelo svet, puščavnik, ki te otroke samo malo bolj poševno pogleda, pa so ozdravljeni. A ne bi poskusili?
Tika taka, tika taka ...
Menda je tam nekje v Kočevskih gozdovih neka mamka, ki vse zrihta, ma je takšna 'malo čarovnica'. Kaj pa v Međugorje, ste že šli? Škodilo ne bi ... Tudi če ne veruješ, glavno, da pomaga.
Ste šli na konec sveta in še malo okoli, da bi preverili, če se pod kakšnim kamnom v ruski stepi morda skriva kakšen šaman, ki ima odgovor na to - zakaj prav vajin otrok? Kaj sta naredila “narobe”? Kje sta zgrešila? Tika taka, tika taka ...
Si otroka dovolj gledala v oči, ko je bil dojenček? Saj nisi jedla surovega pršuta, kajne? Pa paracetamola tudi nisi vzela, kajneda, tudi če ti je hotelo raznesti glavo zaradi migrene? Saj se nista slučajno kdaj kaj prepirala, pa vaju je otrok videl? Kaj če si je pa vse zapomnil, otroci so kot gobe, vse vsrkajo.
Upam, da mu nista nehote, mimogrede, podzavestno povzročila neozdravljive travme, da je sedaj takšen, kot je ... Poznam krasno terapevtko, moja sestra se hodi redno pogovarjat z njo ...
Tika taka, tika taka ...
Pa ne da živite blizu prometne ceste, veš, koliko težkih kovin je v zraku! Ali poleg vinogradov, to je vse prešpricano s strupi! Da ti nisi, boh te nima rad, slučajno spila deci terana, ko še nisi vedela, da si noseča?!
Pa upam, da ne hranite otroka s temi pridelanimi kašicami iz supermarketov ali sadjem od tam, to je vse zastrupljeno. Jaz ga že ne bi ... Pa da slučajno ne bi živeli s kakšnimi mačkami ali psi, to je takšna zalega, polna uši in bolezni, ki jih ljudje sploh poznamo ne.
Tika taka, tika taka ...
Sta ga peljala k izganjalcu hudiča?
Res, ne šali se, tudi to so ji že predlagali sogovorniki.
Bum.
Nasvet, za katerega ne prosiš, je preprosto le - kritika. S strani nekoga, ki ne živi z avtizmom.
Avtizem je, ko se otroci igrajo skupaj, samo tvoj sedi sam na klopi. Avtizem je, ko se vse obrne in te je strah odraščanja tvojega otroka, namesto da bi se tega veselil. Avtizem je, ko se ne moreš vrniti po ključe od avta. Avtizem je, ko se v trgovini počutiš, kot da bi kradel in se neprestano nekomu opravičuješ. Ogromen problem ti predstavlja v restavraciji počakati deset minut na hrano. Avtizem je borba s samim seboj, vsak dan znova. Avtizem pomeni predvidevati vsak trenutek dneva in biti vseskozi na preži. Avtizem je, ko boli in sam niti ne veš, kaj pravzaprav ... posamezniki, družba ali življenje samo. Avtizem je, ko je tvoj otrok za stroko slučaj, za znanost statistika in za vse ostale “bog ne daj, samo to ne” in samo za tebe je ta otrok vse na svetu. Avtizem je, ko moraš z njim živeti in ga sprejeti, ker to pač ni predmet izbire.
Avtizem ne izbira, pride nenajavljen ... Vprašanje časa je, kdaj bo potrkal tudi na vaša ali vam bližnja vrata.