Zvonci, maske, klešče in tudi solze
Danes opoldne, na kulturni praznik, je bilo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani živahno in ganljivo. Odprtje razstave o hrušiških škoromatih je tja privabilo množico, ki si je ogledala zanimive maske, se podučila o zgodovini pustovanja v Brkinih in še posebej pozorno prisluhnila spominom tistih škromatov z več kilometrine. Razstava bo na ogled dober mesec, do izteka pustovanja.
LJUBLJANA > Razstava, naslovljena Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini), obiskovalcem predstavi pustovanje na južnem robu Brkinov in v Podgrajsko-Matarskem podolju. Na ogled so postavljene štiri stare pustne maske iz šestdesetih let in pet novejših. Drugi liki, ki so del pustne poberije v Hrušici, so na ogled na fotografijah in v krajšem filmu.
Današnje rajanje se je pričelo že na ploščadi pred muzejem, kjer so obiskovalce kratkočasili škoromati osebno - tja je pripotoval poln avtobus domačinov iz Hrušice, od tega deset škoromatov, ki so pred muzejem pozornost pritegnili s poskakovanjem, glasnim oglašanjem in norčijami. Izkusila jih je tudi avtorica razstave Adela Pukl, ki so jo ulovili in“olisali”, namazali s sajami.
V muzeju se je predsednik Kulturnega društva Hrušica Danijel Cek, sicer novinar našega časopisa, zahvalil gostiteljem: “Hvaležni smo, da so že leta 1962 prav etnografi Slovenskega etnografskega muzeja in Inštituta za slovensko narodopisje domačinom povedali, da so škoromati nekaj vredni. Takrat so tudi odkupili štiri obleke škoromatov. To je bil prvi val prebujanja škoromatije v Brkinih.”
V imenu škoromatov se je organizatorjem zahvalil še, da se lahko po 57 letih spet predstavijo na tako imenitnem kraju, v osrednji ustanovi, ki skrbi za dediščino našega naroda, in to prav na slovenski kulturni praznik.
Leta 1962 je pustno poberijo po Hrušici dokumentirala etnologinja Marija Makarovič - njene črno-bele fotografije so prav tako na ogled na razstavi. Kmalu po njihovem nastanku, konec leta 1962, je muzej odkupil pustne maske in rekvizite škoromatov: opremo tako škopita kakor škoromata z zvonci, obleko ta belega, košaro poberina in opremo cunjarja. Lani so muzejsko zbirko dopolnili s še petimi pustnimi maskami hrušiških škoromatov.
Danes si je razstavo ogledal tudi Alojz Tomažič, edini še živi od škoromatov, ki so leta 1962 muzeju predali svojo pustno opravo. Kapa je bila čisto nova, nosil jo je samo enkrat, pa jo že dal v muzej v Ljubljani. Takrat mu je bilo zelo hudo, jokal je, se je spominjal danes, ko so mu ob prvem pogledu na kapo po 57 letih v oči spet stopile solze.
