Istrski bogovi cinizma Zmelkoow bodo 18. marca z velikim koncertom proslavili 100. obletnico rojstva enega svojih najvidnejših likov, ki sliši na ime Sergio.
Foto: Foto: Arhiv Zmelkoow
Zmelkoow: “Če koga osmišlja umetna inteligenca, je to njegov problem”
Zmelkoow je gotovo bend, ki na slovenskih tleh ne potrebuje posebnega predstavitvenega uvoda. V eni od koprskih slaščičarn smo obsedeli s frontmanom Gorazdom Semdakom - Gogo. Z razlogom. Če ima bend pesem o rogljičku, je skoraj nujno, da intervju začnemo tam, kjer listnato testo in sladkor v prahu ponujata dovolj materiala za resne življenjske teme. Spregovoril je o novem albumu Plus, o realnem svetu, ki je vse bolj absurden, in o prihajajočem koncertu ob 100. rojstnem dnevu “Sergiota iz Trsta”, človeka, ki je že dolgo mrtev, a očitno še vedno dovolj živ, da napolni dvorano.
Ker sva v slaščičarni, začniva pri skladbi Rogljiček. Gre za ljubezensko pesem, kritiko oglaševalske industrije ali priročnik za preživetje v dobi, kjer smo vsi podobni rogljičku iz reklame, nihče pa nima pojma, kakšnega okusa smo v resnici?
“V osnovi je bila mišljena kot ljubezenska pesem, ampak ne fokusirana na konkretno osebo, temveč na tisti spomladanski 'love is in the air' občutek, ko se sprehajaš ob obali in se kaj lepega prikaže, ti pa si misliš: 'Poglej, kako lepo je življenje'. Seveda me je, kot pravega pesnika, zaneslo v satirično-parodične vode.”
Album ste izdali dobesedno v konzervi. Bi lahko rekli, da je konzerva neka metafora za način, kako danes uporabljamo glasbo? Preverjeno, hitro, praktično, brez pribora, brez okusa?
“Konzervo smo izbrali iz čisto enostavnega razloga. Gre za 'pakungo' v kateri je skrito nekaj, za kar nisi čisto prepričan, kaj je, dokler je ne odpreš in konzumiraš. Na konzervi pa je ogromno podatkov, certifikatov in samohval, ki so v resnici zavajajoči ali pa vsaj nepomembni. Izkazala se je kot zelo hvaležen medij za kombinacijo klobasanja na temo popolne neznanke, kaj v tej konzervi je. Praktična je tudi zato, ker jo lahko prodajaš kjerkoli, tudi ko so ljudje na koncertu že 'fajn pijani'. Tudi, če komu pade na tla ali se kdo nanjo usede, se ne razbije. Uporabna je tudi kot dizajnerski klobuček ali pa hokejski pak.”
Kaj se dogaja v realnem svetu?
Lahko pa je tudi prehranski dodatek v časih, ko Trump, Netanjahu in njima podobni 'faloti' rožljajo z orožjem. Na albumu slišimo tudi skladbo Realni svet, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno zabeležko današnjih dni ...
“Ni skrivnost, da svet visi še na dveh nitkah in še ti dve se trgata ... mi smo že pred časom to zaznali in pripravili serijo preventivnih poslovilnih koncertov. Nakar se je izkazalo, da sta tisti vrvici izdelani iz kvalitetnejšega materiala kot se je sprva zdelo. Vseeno pa trend vztraja in gre precej hitreje navzdol kot je šel tedaj. Skladba je, čeprav sprva deluje pesimistična, nekakšen priročnik za preživetje in iskanje smisla v ljubezni, umetnosti, sanjarjenju ... in v končni fazi tudi drogi.”
Gorazd Sedmak - Goga je prepričan, da je dandanes že malce bolj zapleten stavek s kako vejico več za večino ljudi težko prebavljiv.
Foto: Maja Pertič Gombač“V realnem svetu forma premaga vsebino,” pojete. Zanimivo je to poslušati med trenutno predvolilno kampanjo. Se vam zdi, da danes zmaguje bolj slogan ali ideja?
“Vsekakor slogan. Dandanes je že malce bolj zapleten stavek s kako vejico več za večino ljudi težko prebavljiv. Morda je lažje, če je opremljen s slikico ali emodžijem, da oseba takoj prepozna, za kaj se gre.”
In ta slikica mora biti generirana s pomočjo umetne inteligence ...
“Ja, tako da ni samo ceneno, ampak tudi slaboumno.”
Kakšen odnos ima Zmelkoow do umetne inteligence?
“Nismo ne za, ne proti. Za razliko od mnogih glasbenikov na umetno inteligenco ne gledamo kot na direktno konkurenco v ustvarjanju. Najbrž zato, ker ne ustvarjamo zato, da bi svojo umetnost nekomu prodali, temveč zato, ker je to način življenja in izražanja, ki nas osmišlja. Če koga osmišlja umetna inteligenca, je to njegov problem. Prepričan sem, da se to čuti - če ne na radiu, pa gotovo na koncertih.”
Jeza je očitno delujoča
Če se vrneva k volitvam. Predstavljajva si, da Zmelkoow kandidirajo na volitvah. Kateri stranki bi se pridružili oziroma za kateri resor bi se zagrebli, če bi postali del vlade?
“To je enako kot če bi Lenina spraševali, katero žensko vlogo bi si želel v baletni predstavi (smeh). Nikoli nismo razmišljali v tej smeri. Spominjam se volilne kampanje izpred nekaj let, ko je neki politik na Danskem obljubljal volilcem, da jim bo veter večno pihal v hrbet, ko bodo kolesarili. Nekaj takšnega bi najbrž tudi mi obljubljali in se tega skušali držati. Če ne držati, pa vsaj prepričevati ljudi naj vozijo v napačno smer.
Tu je tudi skladba Polja plevela. “Ne zalivajmo jeze,” slišimo. Ampak algoritmi, ki glasbo “porivajo naprej”, slonijo ravno na jezi. Soglašate?
“Vsekakor. Jasno je, da je jeza kot način delovanja, ne samo v politiki, tudi v odnosih, očitno delujoča. Ni lepa niti za tistega, ki je deležen te jeze, niti za tistega, ki jo seje. Ampak, ker deluje, potem je ta učinkovitost bolj pomembna kot lepota in veselje. Potem se ljudje prepustijo temu, da z agresivno držo uveljavljajo svoj prav. Ko gre predaleč je pa to škodljivo za vse vpletene. Pa tudi za cel svet.”
Za svet, od katerega ste se poslovili že davno. Pred leti se je poslovil tudi vaš Sergio. 18. marca pripravljate koncert ob 100. rojstnem dnevu tega arhetipskega Tržačana. Bo to rojstnodnevna zabava, komemoracija ali kolektivna terapija za ljudi, ki že 30 let z veseljem poslušajo ploščo Čiko, Pajo in Pako?
“V osnovi bo to ena velika rojstnodnevna zabava. Razmišljali smo o malce večjem koncertu, glede na to, da je smo letos izdali novo ploščo in da beležimo 30. obletnico albuma Čiko, Pajo in Pako. V določeni fazi smo presodili, da ni dovolj, če izpostaviš samo eno ploščo. Glej ga zlomka, raziskovalne novinarke so naposled ugotovile, da bi ravno letos 100. rojstni dan praznoval Sergio, ki po nekaterih podatkih še živi v raznih reinkarnacijah, vsekakor pa še živi v naših srcih, mitih in legendah. Praznovali bomo lik in delo Sergiota, naš novi album in 30. obletnico plošče Čiko, Pajo in Pako. Skratka - eno vsesplošno veselje ob delu in uspehih, ki jih žanjemo.”
Kaj vse gre lahko narobe?
Lahko na koncertu v Media Centru pričakujemo kake posebnosti? Še danes se spominjam DJ Stelle (Špela Srdoč), ki je na velikem koncertu v portoroškem Avditoriju pekla kokice in jih metala z odra. Bodo tokrat z odra letele vranječrne lasulje?
“V načrtu imamo nekaj udarnih 'highlight-ov'. Eden izmed njih bo finale natečaja 'Naj Sergio', na katerega se ljudje že prijavljajo in skušajo prepričati občestvo, da so prav oni tista prava reinkarnacija Sergiota. Obeta se tudi velika rojstnodnevna torta, velikanski mille-tre, ... vse, kar pritiče skladbi. Upam, da se bo vse izteklo tako, kot načrtujemo.”
No, nekaj mora iti narobe. Kdo je v bendu najbolj odgovoren za to, da gre nekaj narobe?
“Take stvari po navadi rešimo v zaodrju z vsesplošnim obstreljevanjem (smeh). V resnici je za to odgovoren tisti, ki je največ delal. Tako to gre v življenju. Po eni strani, pa smo tekom zgodovine uspešno ohranili status 'blentavih' glasbenikov, tako da vsaka neumnost izpade relativno načrtovana.” •