TamburaTeam so Urban Poljšak (zgoraj levo), Matevž Ferjančič, David Škrlj (zgoraj desno) in Aleksander Ličen.
Foto: Foto: Gaja JejčičŠtalski duh imaš, ali ga nimaš. TamburaTeam ga imajo!
Vipavska naveza TamburaTeam se je po treh letih od prvenca Se n' mudi vrnila z novim dolgometražcem, ki nosi pomenljiv naslov Štalske štorije. Album, ki je nastajal med zidovi domačega studia Štale in v studiih Beartracks ter JLR, je dokaz, da se skupina zaveda svoje samosvojosti in jo zna nadgraditi. Če je bil prvenec zvočni odraz spontanosti in mladostne energije, je Štalske štorije že korak naprej - bolj izpiljen, a še vedno surov, iskren in duhovit. TamburaTeam ostajajo bend, ki zna z glasbo in jezikom ujeti tako vipavski prah kot jamajški veter, pa čeprav snemajo med kravjimi muki in kozjimi bleki.
Z verzom “In k končnu pridš domou in čš jt mal spat, se spomniš: 'Jebenti! Js mwrm jt še scat!'” je svoj prvi album Se n' mudi sklenila vipavska podivjana četverica TamburaTeam. Zdaj, ko je iz plodnih tal vzklil njihov novi album Štalske štorije, se zdi, da se fantom še kako mudi “scat”. Vsaj tak občutek daje uvodna skladba The Whole World, ki poslušalcu daje občutek polnega mehurja. V najboljšem možnem pomenu besede. “In your face” pričetek, poskočni ritmi in zapomnljiv refren. To kar poslušalec pričakuje od dobrega vipavskega bluegrassa.
Sledi A se vadi?. Tu na plano pokuka satirična plat TamburaTeam, ki smo jo zagreti feni prvega albuma pri uvodni skladbi nekoliko pogrešili. Nekoliko agresivni prog-rockovski intro že po nekaj sekundah v radijskem stilu prekine žametni glas vokalista Matevža Ferjančiča, ki v slogu starošolskih rock bendov predstavi vse člane skupine, vse skupaj pa zavije v zmerno začinjen primorski cinizem. A se vadi? je gotovo ena najbolj zanimivih Štalskih štorij, predvsem zato, ker fantje skozi celo skladbo orišejo tako glasbeno kot lirično strukturo celega albuma.
Absurdni “posegi” Kauriča in Bude
Odpravljamo se na nekoliko nenavaden izlet na Jamajko, kjer si lirski subjekt želi zgraditi snežaka. Snowman/Kolkulejt je nastala med intenzivnimi vajami na Javorniku, pravijo fantje. Menda so tam zaradi snega obtičali in ostali brez telefonskega signala. Seveda je to izvrstna priložnost za ustvarjanje glasbe in pisanje absurdnih besedil. K bizarnosti skladbe je pripomogla tudi prva idrijska “kuzla” Dare Kaurič, ki je skladbo popestril s svojimi solo vzkliki, kruljenjem in, ... bitjo.
S četrto skladbo Broken Spotlight TamburaTeam ostajajo v tropih, a se tokrat kažejo v reggaejevski luči. Kot so nam zaupali, v skladbi z uporabo metafore pokvarjenega semaforja izražajo občutke zastoja v sodobnem svetu. Pri prvi skladbi je bila nekoliko okorna izgovorjava angleščine morda nekoliko moteča, a Ferjančič pri Snowman/Kolkulejt in Broken Spotlight z izjemno simpatično imitacijo jamajškega naglasa vtis hitro popravi. Svojih “pet centov” je k skladbi dodal tudi Buda iz skupine Elvis Jackson.Tu je še skladba Dns se mi špila, ki jo gotovo razume vsak glasbenik, ki jo gotovo lahko okličemo za TamburaTeam klasiko. Nič presenetljivega, a vsekakor simpatična, poskočna skladba, ki je vidno nastala iz uspešnega jam sessiona.
Obračun s stvarnikom
Gypsy reggae skladba Prokrastinator je skladba, ob katero so tisti, ki TT spremljajo že dalj časa, gotovo že treščili. Skladba skozi samoironičen način opisuje vsakdanje boje z odlašanjem, pravijo fantje. Sledi Molitev. Ja, prav ste slišali. TamburaTeam so se lotili samega stvarnika. Lirski subjekt mu v skladbi zastavlja številna vprašanja o tem, zakaj je svet še vreden ljubezni. Edina instrumentalna skladba na albumu je Svašta. Naslov tudi govori sam zase. Svašta ponuja to, kar člani zasedbe najraje naročijo v lokalni čevabdžinici - mešano na žaru. Vsega veliko, toliko, da bo dovolj za vse.
Dom je tam, kjer je srce, pravijo. In srce TamburaTeam je v Vipavi. Prav svojemu domu se fantje klanjajo z Vipavsko, pri kateri se jim je pridružil Otroški pevski zbor Poke OŠ Draga Bajca Vipava pod vodstvom Nadje Rodman Koradin. Gre za himnični poklon domačemu kraju, ki ga predstavijo skozi oči domačina.
Samo špilajte, fantje
Štalske štorije so dokaz, da TamburaTeam niso le simpatičen lokalni fenomen, ampak bend, ki svojo glasbo gradi na trdnih temeljih muzikalnosti, humorja in pristnosti. S produkcijo, pod katero se podpisuje Gaber Radojević, ter z izjemno tehnično podporo Jureta Logarja, Janeza Križaja, Primoža Velikonje in Robija Bulešiča, je album zvenovno poln, topel in barvit. Vsaka skladba ima svoj značaj, a vse skupaj tvorijo organsko celoto, ki jo drži skupaj iskreni “štalski” duh - tisti, ki ga ne moreš naučiti, ampak ga imaš ali pa ne.
TamburaTeam ga imajo. In čeprav se zdi, da se jim “še mudi scat”, jim na tej točki kariere prav nič več ni treba hiteti. Le igrati naprej. •