Ogenj, dim in saje. Vse
Prekmurski Srd so nase prvič opozorili pred šestimi leti, ko so v svet poslali svoj prvenec Smrti sel, ki je med slovenskimi pristaši black'n'rolla povzročil pravcato evforijo. Udarnost albuma je, zasluženo, zazvenela tudi onkraj naših meja. Tri leta kasneje so Srd postregli s smiselnim, a nekoliko manj udarnim nadaljevanjem, naslovljenim Ognja prerok, pred slabim mesecem pa je praznino na policah zapolnil novi celovečerec vragvmesiton. Prisluhnimo.
Vrag v mesu tem, tako idejni vodja zasedbe in avtor vseh skladb Goran Slekovec “prevede” naslov albuma v ne-prekmursko-govorečim laikom bolj razumljive jezikovne sfere. Ob pogledu na naslovnico albuma, katere avtorica je Mojca Pavlič, nam hitro postane jasno, da bodo iz zvočnikov kmalu zazveneli bogokletni napevi, ki se jih farji otepajo ... no, kot hudič križa.
Šalo na stran - pivo je odprto, čik je prižgan in pripravljeni smo na šolsko mešanico black metalske teme ter rock'n'rollovske poskočnosti. Naj se popotovanje začne.
Srd plato vragvmesiton začnejo brez dramatičnih instrumentalnih intro samplov ali nagovorov, kot smo jih v teh žanrih vajeni. Preprosto - šamar! “Ogenj, dim, saje; podtakni črno to seme; kar hočeš, si vzemi - brez vsake izjeme,” v uvodni skladbi Kačji mašeljn zadoni mogočni Slekovčev harsh vokal, ki izurjenemu ušesu ne zveni niti malo “zdravo”, a ravno to pripomore k sami glomaznosti, ki jo ponuja plošček. Srd že od samega začetka stavijo na vokal in slovenska - na trenutke nekoliko pretenciozna, a taka pač v black metalu morajo biti - besedila. Toda slišati je očiten napredek v kakovosti vokalne interpretacije, ki je na najnovejšem izdelku veliko bolj doživeta kot na albumih poprej in se učinkovito zlije s herezijami, ki jih narekuje.
Tudi lirično se uvodna skladba vrti okrog herezij. Izraža globoko predanost nekemu vodji ali entiteti, ki ima popoln nadzor nad posameznikovim bivanjem. Izrazi se občutek, da je ta vodja absoluten in nespremenljiv, saj obljublja slast in ekstazo, hkrati pa tudi strup in smrt.
Repeticije kot black metalska prvina
Sledi skladba Môra, ki v kontrastu z uvodno Kačji mašeljn stavi na repetativnost, ki je v black metalskih vodah vselej dobrodošla in ima lahko hipnotične učinke. Ti najbolj pridejo do izraza v samem zaključku skladbe, ki bi ga največji poljski kulturni izvoz, veličastni Behemoth, z veseljem vzel za svojega. Tudi besedilno se Srd tu zelo približajo poljskim kolegom. Môra opisuje odpoved duha v korist telesa, popolno izgubo duhovnih vrednot in prevlado čutnosti in telesnosti. Pod to preobleko človeka so skrite peruti noči, volčja žrela in kačji jeziki v njih. “V teh žilah pod kožo kalna voda ne kri, 'neki peklenščki imajo prste vmes,' - da, zares! Že vse od zibeli!” je slišati.
Z nalezljivim groovy kitarskim riffom se začne tretja skladba vragvmesiton. Slednja je najbrž najbolj zanimiva študentom katere od jezikoslovnih smeri na ljubljanski Filozofski fakulteti, pa tudi pokojni Max Modic bi jo najbrž z veseljem uporabil v katerem od svojih filmov z eksplicitno vsebino. “Fejst narazen, fejst po šurko, vrata odpri ta, pa pokaži svejti, ge maš tij vraga,” sklene Slekovec v komadu, pisanem v prekmurščini. Prav dialekt je tisto, kar Srd dela posebne. Verjamem, da govorim v imenu večine oboževalcem, ko poudarim, da bi si tega želeli še več.
Nobenih litanij, samo pot v pekel
Če bi Srd sedeli v klopeh black metal glasbene šole, kjer bi jim predaval Hoest, kontroverzni frotman norveških Taake, bi jim za skladbo Orji najbrž podelil mrtvo čebelico, ali katero drugo od simbolnih pohval v blackmetalskih šolah. Akustični intro, groovy verz, zapomnljivi refren, ki poslušalcu ostane v glavi še dni po poslušanju in down-tempo zaključek. Šolsko!
Album vragvmesiton se koncu najprej približa s skladbo Mrtvaški ples, s katero se Srd poklanjajo najslavnejši istrski freski v Hrastovljah - ptički so nam prišepnili, da so se fantje želeli fotografirati pred samo fresko, a jim lokalni cerkveni dostojanstveniki tega niso dovolili. “Vsak kralj, vsak pijon, vsak revež in vsak bogatun, vsem na kraju glasba Njenih strun. In predober ni red za gredo vseh gred, ni predober tvoj ni, da črvom ne bi šel v jed,” poje Slekovec v predzadnji skladbi. Morda pride ravno tu do najvišje manifestacije lirične ideje albuma. Poudari se namreč ideja univerzalnosti usode ali nekega reda, ki vodi življenje vseh ljudi, ne glede na njihov družbeni status ali značajske lastnosti - torej to, kar nam narekuje freska v Hrastovljah.
Album Srd sklenejo s skladbo Kaštiga, ki ponuja nekoliko počasnejše ritme in zborovske clean vokale, ki spominjajo na poljske Batushka, le da v tem primeru ne pojejo litanij, temveč narekujejo pot proti peklu. Gre za delo, ki se stilsko še najbolj približa melanholičnim blackmetalskim prvinam. Kaštiga je prežeta tudi z nihilizmom in razočaranjem nad človeško naravo. Napoveduje prihod neke vrste uničenja ali katastrofe, kjer bo človeštvo soočeno z grozotami in posledicami lastnih dejanj. “In tu bo ples in tam bo kres in šel bo vrisk vse do nebes, mrtvi, živi, vsi na isti božji njivi, tak ta je lonec, da zares mrtvaški ples, vsi ga mešamo in gremo v isti konec.”
Z Istrani na pot po Evropi
Srd so s tretjim albumom vragvmesiton utrdili svoje unikatno mesto na domači metalski sceni. Njihova največja kvaliteta je vsekakor vokal, ki produkcijsko “povozi” vse ostale inštrumente.Pogrešen je le tisti kanček iskrenosti, ki bi kontriral trditvi, da želi bend na vsak način ugajati poslušalcu, zato se na trenutke zdi, da Srd zgolj pripovedujejo neko zgodbo v ponavljajoči se obliki distorzirane, z basom in seveda izvrstnim vokalom podkrepljene glasbe.
Prav za časa pisanja tega prispevka se fantje mudijo na evropski turneji, na kateri spremljajo istrske black metal prvake Ater Era - za slednje prav tako upamo, da bodo kmalu v svet poslali nov celovečerni izdelek - in koroške heavy stoner metalce Britof.
