Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik so izgubili očeta

V ponedeljek je v Centru starejših Notranje Gorice pri Ljubljani v 93. letu starosti umrl naš prvi stripar Miki Muster, ki je več rodovom otroštvo ozaljšal in obogatil zlasti z neumrljivimi Dogodivščinami Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

LJUBLJANA > “Ko sem začel, Slovenci sploh nismo imeli stripa. Nisem se imel od koga učiti,” je Miki Muster leta 2005, tik pred 80. rojstnim dnevom, pripovedoval v intervjuju za naš časopis.

Rodil se je v Murski Soboti. Starši so ga poimenovali Nikolaj, krstil pa ga je Madžar, ki je v krstno knjigo zapisal Miklós - in rodil se je Miki Muster, ki se je v otroštvu navduševal nad Disneyjem, na akademiji v Ljubljani pa diplomiral iz kiparstva, kar je vplivalo tudi na njegov strip. “Kiparsko gledanje je drugačno kot slikarsko,” nam je pripovedoval na svojem domu v Rožni dolini v Ljubljani. “Slikarja zanima le barvna ploskev. Tisto, kar je v ozadju, ga ne zanima. Kiparstvo pa je strogo risanje, med katerim model vseskozi obračaš. Zanima te globina. Jaz sem se vedno ukvarjal z risbo. Nisem kolorist.”

Prisegal je na risanje z roko, ustvarjanje z računalnikom je odklanjal. Na začetku poti so ga spodbujali, naj ilustrira narodne basni, a so mu bolj dišale domišljijske zgodbe: “Ker sem svoje junake pošiljal v kavbojske čase, v Afriko in podobno, so mi očitali, da kvarim mladino.”

Legendarne reklame

Otroci so najbolj vzljubili tri njegove junake: lisjaka Zvitorepca, želvaka Trdonjo in volka Lakotnika. Potovali so na vse mogoče konce sveta in s pomočjo časovnega stroja v prazgodovino, med Rimljane, v srednji vek ... Po Disneyjevem zgledu je Muster živali počlovečil in jih postavil med ljudi, ne da bi bralce to motilo.

Prek stripa je prišel še do animiranega filma in bil izjemno plodovit kot televizijski ustvarjalec - nekdaj so se otroci v posteljo odpravili skupaj z njegovimi Cikcak zajčki, še danes pa v kolektivni zavesti ostajajo reklamni oglasi za Viki kremo, žvečilke Čunga Lunga, bonbone Visoki C, Medex, Jelovico ...

Eksperimentiranje na tej veji umetnosti se mu je najbolj obrestovalo, potem ko se je leta 1973 preselil v München. Tam je ostal kar 17 let in se izkazal z neverjetno energijo in neizčrpno domišljijo.

Še zmeraj gre za med

Po vrnitvi v domovino je politične karikature objavljal najprej v reviji Mag in zatem še v Reporterju, za umetniški opus pa je pred tremi leti prejel veliko Prešernovo nagrado.

Konec lanskega leta je med bralce spet prišel že zdavnaj razprodan Martin Krpan z Mustrovimi ilustracijami. Aleksander Buh, lastnik Strip.art.nice Buch, je ob izidu za naš časopis potrdil, da gre Muster še zmeraj za med: “Prijatelja, ki dela v Narodni in univerzitetni knjižnici, sem prosil, da mi poišče podatek o prodanih izvodih Mustrovih knjig. Odgovoril mi je, da je to nemogoče, saj nekdaj v knjige niso pisali naklade. A ocenil je, da je bilo prodanih vsaj 750.000 knjig, najverjetneje pa kar 900.000, s čimer je Muster po vsej verjetnosti slovenski rekorder.”

Pri nas gre veliko neprodanih knjig v razrez ali pa se jih znebijo s popusti pri prodaji. “Pri Mustru ni potrebno ne prvo ne drugo. Za okus: samo v svoji trgovini v povprečju prodam po enega Zvitorepca na dan,” je še dodal Buh.

V Mustrovih stripih pogosto nastopajo razgaljene lepotice, zato so našega umetnika uvrstili tudi v francosko enciklopedijo seksa v stripu. Uspešen je bil še kot plavalec in je v jeseni življenja osvojil veliko kolajn.

Za konec pa samo še slogan, s katerim je mojster Muster strumno prikorakal v visoko starost: “Ostani otročji. Veseli se neumnosti, če je zabavna.”

---