Zoper predsodke z rohnenjem in s plesno elektroniko

POBEGI, SVETI ANTON, DEKANI > Koncept - recept šager oziroma vaških veselic - je znan: malce popijemo (pivo, vino), malce pojemo (čevapčiči, kalamari), malce se družimo, zaplešemo ali zapojemo (običajno iz zakladnice popularne glasbe, od klasik v slogu Večeras je naša fešta do Plestenjakove Sobe 102, pod Črnim Kalom ne sme manjkati Istra zasedbe Ne me jugat). Na kratko: bistvo je kajpada zabava, sprostitev. Mladi, ki so leta 2017 prvič v Krajevni skupnosti Pobegi - Čežarji izpeljali zdaj že precej znano Črno šagro, so imeli v mislih še kaj drugega. “Želeli smo mladim ponuditi žanr, ki ga danes v slovenski Istri le še redkokje slišijo. Kot gimnazijci glasbeno smo odraščali ob metalu v nekdanjem koprskem MKC, kjer je Jan Klemše - slava mu! - iz Nemesis bookinga prirejal ogromno metal koncertov. Vzgojil je cele generacije poslušalcev. Žal so se kasneje začele težave s financiranjem na občini in je scena zamirala. Tudi zato smo si rekli, da je naša odgovornost mladim ponuditi, kar smo imeli sami, torej metal glasbo in pripadajočo kulturo,” pravi Pobežan David Bordon, eden od stebrov Črne šagre ob Aljažu Novaku, zdaj tudi sodelavcu našega časopisa. Leta 2017 sta koncept Črne šagre predstavila tamkajšnjemu kulturnemu društvu, ki ga vodi Davidov oče Mitja Bordon, sicer tudi član klape Semikantá - drug glasbeni svet, skratka. Ko so v društvu ugotavljali, da je prirejanje dvodnevne tradicionalne šagre kar velik zalogaj, je David pomislil, da bi morda lahko kot kontrapunkt tradiciji ponudili alternativo, metal, natančneje death metal, ki ga sam posluša. “Čeprav je za večino objektivno gledano neposlušljiv, ima na vse, ki ga poslušamo, izjemne stranske učinke: z glasbo daš ven, kar se kopiči v tebi, in si potem umirjen. Kot bi šlo za brezplačno terapijo,” se zasmeji Bordon. Pravi, da prav zato oče ni imel nič proti konceptu. Potem ga je predstavil še širšemu kulturnemu društvu, kjer so po prvotnem odzivu - “Ma kaj si zmotljen?!” - razumeli in se odločili: Pa poskusimo!