Zlovešče občutje žerjavov
V Pokrajinskem muzeju v Kopru je odprta razstava Akrili-Metamorfoze Jurija Kobeta, arhitekta, predavatelja na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in slikarja. Njegove slike gledalca nagovorijo z živimi barvami: od oranžne do modro-zelene v kombinaciji s kontrastno črno, izčiščeno formo luških žerjavov v prvem planu in ladij v ozadju.
KOPER> Z veliko geometrijskega pridiha ustvarjajo vzdušje koprskega pristanišča - njegove vedute in občutja prostranosti, a hkrati ujetosti v tehnični svet. Človeka nikakor ne začutimo v njih.
Jurij Kobe, ki se je po sedmih letih znova odločil za slikarski vstop v javnost, po besedah likovnega kritika Aleksandra Bassina ostaja zvest svojemu rokopisu, znotraj katerega išče novo razvojno stopnjo. Njegovo mediteransko videnje tokrat narekuje koprsko pristanišče.
Bistvena značilnost Kobetovega slikarskega rokopisa je postala njegova strukturna razslojenost, v kateri na svoj način tekmujeta za primat risba in barva. Avtorjeva tematska preokupacija ostaja še naprej krajinski prostor, razmišljanje o prostoru pa je v zadnjih slikah dobilo mediteranski čustveni nadih, opozarja Bassin.
Avtorjevo mediteransko videnje, ki ga tokrat narekuje koprsko pristanišče s svojo vizualno surovo, tehnično mehanizacijo, od zarisov žerjavov do kontejnerjev, se prepušča vizualni domišljiji v podobi kentavrskih spak. Nekatera dela hkrati zadobijo zanimive groteskne prispodobe. Gre za pojavnosti, ki po Bassinovih besedah presegajo dnevniški slikarski zapis in "jasno kažejo pretenzijo, da te zapise slikar nadgradi", morda tudi z občutenjem in simbolnim videnjem neke dnevne more in duhovne peze.
Razstava, posvečena 55. obletnici delovanja Luke Koper in evropskemu dnevu pomorstva, bo na ogled do 5. junija. MS