ZGODBE DODEKALOGIJE 1972-1983: 1979 in 1980

Živali so Amelia iz nekega razloga imele rade. Privlačil jih je. In po njegovi vrnitvi je bil tam nek maček - rdeč, oranžen maček -, ki je vedno ležal na njegovih prsih. Amelio je imel majhen kavč. Obstajajo fotografije, na katerih neudobno leži, da ne bi motil mačka. Celide je tega mačka sovražila.

“Amelio, kaj si komot?”

Ta maček ni imel nobenega spoštovanja do ničesar. Kradel je vse. Nekega dne je Celide kupila zrezke (si lahko mislite, kupiti zrezke v tistih časih!) in zrezki so izginili … Vedela je, da je bil maček.

“Pojedel nam je vse zrezke in zdaj ga tale še carta.”

In to je bilo zanjo preveč. Rekla je: “To je to! Maček, ti ne znaš pisati, ampak si podpisal svojo obsodbo.”

Celide bi mu najrajši zavila vrat, ampak tega ni bila sposobna, nikoli ne bi mačka ubila ali koga prosila, da to stori. Ko pa je videla, kako se tisti maček carta pri Ameliu in si oblizuje brke, si je mislila: “Maček, to je res nesramno!”

In se je odločila, da bo naredila, kar je treba - in to na skrivaj, ko bo Amelio zdoma. Tako je rekla Francu, naj vzame vrečo.

“Franco, vzemi vrečo.”

Ta maček je bil divji. Celide in Franco sta ga stisnila v tisto majhno kuhinjo (saj jo že poznate), ampak mačka sploh ni bilo lahko ujeti. In bilo je nevarno. Maček bi ti lahko izpraskal oči. A mali Franco ga je nekako uspel spraviti v vrečo; bila je velika vreča iz blaga, mačku je bilo v redu notri.

Celide je rekla: “Franco, zdaj vzemi tega mačka in ga nesi v tri krasne. Vzameš denar za avtobus, se pelješ čim dalje in ga pustiš prav tam.”

In Franco je vprašal: “Mama, ali lahko gre tudi Stane z mano?”

“Franco, pojdi s komer hočeš, samo da se znebiš te beštije.”

In tako sta Franco in Stane šla na avtobus in se odpeljala v Gorico. In Francu se je zdelo, kot da gresta na konec sveta. Tam je bila meja ... To je bil konec, dlje nista mogla.

In sta si mislila: “Maček bo šel v Jugoslavijo, ki je za železno zaveso.”

Franco je slišal za to. Stane je prihajal izza železne zavese. Franco ni vedel natančno, kje je ta zavesa, ampak si je jasno predstavljal, kako se zapre za mačkom.

“Stane, železna zavesa! Gut, gut ...”

In Franco je pokazal kretnjo zavese, ki se zapre ...

Stane mu je verjel, da ve, kaj govori. In tam sta mačka izpustila, šel je v pravo smer.

“Gut. Železna zavesa se bo gotovo zaprla, ko pride tja ... kjerkoli že je.” Stane je samo prikimal v soglasje. Misija opravljena.

Vrnila sta se domov in nihče več ni govoril o mačku. Ko se je Amelio vrnil, mačka ni bilo več, in je vprašal, kje je. Celide je bila pobožna ženska, ni hotela lagati, a resnice tudi ni mogla povedati, in je rekla: “Glej, Amelio, jaz si mislim, da ga je nekdo odpeljal, ker če ga ni tukaj, mora biti kje daleč.”

Po eni strani je bila srečna, ker se je beštije znebila, po drugi pa jo je pekla vest, ker Ameliu ni zmogla povedati resnice.

“Kako je to mogoče? Maček se vedno vrne ...”

In Franco je rekel: “Oče, če je maček šel za železno zaveso, veš, se bo težko vrnil.”

“Za železno zaveso?!”

“Saj veš, oče, železna zavesa, ki je na meji ...”

“Kakšne neumnosti govoriš, Franco?!”

Po eksploziji pa ...

Amelio se je vrnil domov iz bolnišnice in ... maček je bil spet na kavču, čakal je nanj. Za Celide je bil to šok, za Amelia pa nič nenavadnega. Franco je pomislil: “Počakaj trenutek ... Nekaj se je moralo zgoditi z železno zaveso, ko je tovarna eksplodirala. Udarni val je moral zlomiti nek mehanizem zavese, da se je maček lahko vrnil  ...”

Celide je sprejela, da mora maček biti znak. •

Odlomek iz uprizoritve 1979 in 1980, osmega in devetega dela Dodekalogije 1972-1983 v režiji Tomija Janežiča, ki se odvija v okviru GO! 2025 tekom celega leta 2025. Dogodek je premiero doživel 30. avgusta 2025, ponovitvi v septembru pa bosta še v petek, 26., in soboto, 27., ob 17.00 v Ustvarjalnem centru Krušče. Vstopnice so v prodaji preko spleta https://krusce.si/index.php/buy-a-ticket/