“Zelo težko bo delati naslednji Izis brez Libertasa, a se bomo znašli”
Mednarodni festival sodobne intermedijske umetnosti Izis, ki je svoje korenine najprej pognal v Izoli, je s svojo selitvijo v Koper začel in sklenil štiriletno obdobje kulturne zasedbe dolga leta zapostavljenega Libertasa. Po 12. izdaji festivala, ki so jo v petek slavnostno otvorili in se bo zaključila 20. oktobra, se bo začela težko pričakovana prenova.
KOPER > Odprtje 12. festivala Izis je tako minilo v precej čustvenih tonih, s poudarkom na pomenu te stavbe, ki se je v obdobju štirih let vzpostavilo kot širše prepoznavno prizorišče številnih kulturnih praks. Z močno podporo Mestne občine Koper, predvsem pa z angažmajem županove svetovalke za kulturo Vesne Pajić, je Libertas zelo kontinuirano poleg Izisa gostil še številne druge zelo zanimive zgodbe s področja kulture (odmevni razstavi Samire Kentrić lani in Tine Kolenik letos, Libertas festival, številni večeri elektronske glasbe), ki so širile obzorja glede možnosti njegove nadaljnje uporabe in kar je naposled kulminiralo z odločitvijo občine, da v večini finančno podpre prepotrebno prenovo Libertasa.
Stavba, ki je zgradila skupnost
V preteklosti, pred letom 2020, je Libertas kot eno od prizorišč sicer občasno obudil Primorski poletni festival, a Izis je odprl pot še številnim drugim možnostim izrabe tega prostora. “Zanimivo je, da ta prostor potrebuje ogromno ljubezni, ki se nabira v prahu te stavbe, a ta prah to ljubezen vrača nazaj, tako da gradi skupnost,” je uvodoma poetično začel Borut Jerman, koordinator strokovnega dela na koprski Pini in “motor” festivala Izis ter nadaljeval, da je bilo v treh tednih postavljanja razstave poleg njega še veliko njegovih sodelavcev in drugih, ki so tu prišli naključno ali nenaključno in kjer je vsak na svoj način prispeval svoj kamenček v mozaiku. “Ta požrtvovalnost, energija, ljubezen, ki jo ta stavba zahteva in vrača, bo po zaključku razstave preložena v odgovornost Mestne občine Koper. Verjamem, da se bo ta ljubezen ohranila in napajala to skupnost še naprej, tudi po tem, ko bo Libertas prenovljen,” je dodal.
Borut Jerman
koordinator strokovnega dela na koprski Pini
“Ta požrtvovalnost, energija, ljubezen, ki jo ta stavba zahteva in vrača, bo po zaključku razstave preložena v odgovornost Mestne občine Koper. Verjamem, da se bo ta ljubezen ohranila in napajala to skupnost še naprej.”
“Izis je bil prvi, ki je začel dajati in prejemati to ljubezen, in Izis je bil prvi, ki je začel krog kulturne zasedbe Libertasa,” je čustveno nadaljevala Pajić in poudarila, da toliko energije, kot je bilo že vložene, bo treba vložiti tudi po prenovi Libertasa. Ta se bo začela predvidoma novembra letos in se bo sklenila približno po letu in pol.
Nadzor v vsej njegovi večplastnosti
“Zelo težko bo delati naslednji Izis brez Libertasa, a se bomo že nekako znašli,” pa je na petkovi otvoritvi dejala nova kuratorica Izisa Irena Borić, sicer umetnostna zgodovinarka, ki si je izkušnje med drugim nabirala tudi pri Kulturno izobraževalnem društvu Kibla, in je po dolgih letih na tem mestu zamenjala Marka Vivodo.
Dve liniji
Letošnja tema je nadzor v vseh njegovih pojavnih oblikah, očitnih in skritih. Z večpomenskostjo se je tudi poigrala na ravni italijanskega in angleškega prevoda, ki se glasita Controllo automatico in Just Control, in s katerima je kuratorica, kot je dejala, želela poudariti večplastnost letošnje teme. Razstava poteka v dveh linijah. “Ena se ukvarja z digitalno sfero, kot sfero intimnega nadzora, druga je tema zunanjega nadzora. Ta se vidi v odnosu do našega okolja, ki ga ves čas skušamo nekako meriti, izračunati. Na ta način veliko izvemo, ampak nič ne moremo narediti, da bi ustavili izumrtje nekaterih živalskih vrst ali pa ustavili taljenje ledu.” še pojasni Borić.
