Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati
V Hiši kulture v Pivki so pred dnevi odprli razstavo Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati, na kateri konceptualna umetnica Lela B. Njatin iz Kočevja predstavlja svoja novejša dela. Avtorica je na otvoritvi obiskovalce z laksom povezala v “nevidno skupnost”, kakor je tudi naslovila preformans.
PIVKA > V izrednih razmerah zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa je vrata zaprla večina galerij in muzejev po državi, pivška Hiša kulture pa za zdaj ostaja odprta, nam je včeraj povedala kuratorka razstavnega programa Mojca Grmek: “Tukaj sva samo dva, nismo velika ustanova, pa tudi obiskovalci prihajajo v glavnem posamično, gneče ni.”
Znanje kot vrednota
Leta 1963 v Ljubljani rojena Lela Angela Mršek Bajda, ki ustvarja pod psevdonimom Lela B. Njatin, je diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije. V letih 1977-1984 je ustvarjala samostojno in kot članica kolektiva Westeast na več področjih, od literature do filma, gledališča in instalacije, po letu 2010 pa se posveča predvsem vizualni umetnosti. Za njo je več samostojnih in skupinskih razstav.
V dneh, ko mnogi brezglavo begajo sem ter tja, tembolj ironično zveni naslov razstave Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati. Navezuje se na Nietzschejevo misel, da je človeku, ko opusti vero v nesmrtnost duše, dovoljeno čakati na (spo)znanje. Nemški filozof je v središče sveta postavil človeka in njegovo sposobnost, da prek znanja kot absolutne vrhovne vrednote lahko izboljša življenje. “Ko znanje ni več razumljeno kot vozovnica za posmrtno življenje, postane vrednota sama po sebi, človek pa lahko živi življenje, v katerem sam ustvarja lastno znanje, do mere, ki mu jo to življenje pač dopusti,” pojasnjuje Mojca Grmek.
“Naslov razstave aludira na to, da je škodljivo hiteti, ko je človeštvo v krizi, da si je treba vzeti čas za premislek o rešitvah, ki jih prevečkrat namesto z argumentom znanja sprejemajo v centrih moči po načelu moči,” je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnilaLela B. Njatin. V kontekstu razstave pa Nietzschejeva misel pomeni tudi, da je za razumevanje njenih del potreben čas, dodaja: “Nimajo vnaprej določenega sporočila; to je odvisno od občinstva oziroma vsakega posameznika.”
Na tokratni razstavi predstavlja novejša dela, ki odpirajo okna v njen primarni konceptualizem: Nevidne skulpture (2016), Past besed (2017) in Mentalni ambient Kočevje (2017). “Njeno vodilo je neomajna vera v univerzalno bistvo umetnosti, ki je v tem, da krepi človeškost človeka, se pravi njegovo zmožnost, da producira (s)misel,” je ob razstavi še zapisala Mojca Grmek.
Opus Lele B. Njatin iz zadnjih 15 let načrtujejo 17. aprila predstaviti še na otvoritvi razstave Ker nismo le podobe, smo ljudje v Pilonovi galeriji v Ajdovščini v sodelovanju z Galerijo Miklova hiša v Ribnici.
Načrtujejo in upajo
Tudi v Pivki načrtujejo več dogodkov: 3. aprila otvoritev razstave, na kateri bo svoje slike predstavil Tilen Žbona, 8. maja bo na vrsti slikarka Ivana Bajec, vmes bodo ob 22. aprilu, svetovnem dnevu zemlje, sodelovali z društvom Destilator, ki se ukvarja z reciklažo odpadkov in zavrženih predmetov, Lela B. Njatin in Mojca Grmek pa pripravljata tudi skupni projekt - umetniki s Pivškega in Kočevskega bodo predstavili različne poglede, od resnih in ironičnih, na vojsko in sobivanje z njo v domačem kraju. Julija in avgusta bo razstava v Pivki, septembra pa se bo preselila v Kočevje. “Takšni so načrti, bomo pa videli, kako bo z razmerami v družbi,” še pravi kuratorka.
