Zanimanje za ukrajinščino je pri nas še zelo majhno
Pred dnevi so v Pretorski dvorani obiskovalci lahko spremljali letošnji že šesti pogovor s koprskimi literarnimi prevajalkami in prevajalci iz ciklusa Prevajalec – žlahtni soavtor, ki ga v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Mestno občino Koper prireja koprski Kulturni klub. Tokrat so gostili jezikoslovko in književno prevajalko iz ruščine in ukrajinščine mag. Andrejo Kalc, z njo pa se je pogovarjal njen prevajalski kolega Gašper Malej.
KOPER > Koprčanka Andreja Kalc je slovenistka in rusistka, diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za diplomsko nalogo o poeziji ruske pesnice Marine Ivanovne Cvetajeve prejela študentsko Prešernovo nagrado. Že leta 2015 je prejela nagrado Radojke Vrančič za mlajše prevajalce, lani pa je bila predlagana celo za najpomembnejšo nagrado za prevajalce, za Sovretovo nagrado.
Prevaja predvsem poezijo. Trenutno je večje povpraševanje za prevode iz ukrajinščine, saj je v Sloveniji nasploh (pre)malo prevajalcev iz tega jezika, kar se je posebej pokazalo v času trenutnih družbeno-političnih potreb in vojne v Ukrajini.
Andreja Kalc
prevajalka
“Ukrajinci izdajajo zelo lepe knjige, tako po vsebini kot po obliki. Žal pa je zanimanje za ukrajinščino pri nas majhno, študij tega jezika na fakulteti pri nas ni omogočen, saj nimamo niti lektorata za ukrajinščino, potrebe po kvalificiranih jezikoslovcih pa namreč so in se bodo še poglabljale.”
O zvezdnem jeziku in pismih pesnikov
Kalc je še kot koprska gimnazijka prišla v stik s pesmimi ruske pesnice v izgnanstvu Marine Cvetajeve (1892–1941). Njena poezija jo je prevzela, brala jo je v prevodu Toneta Pavčka. Med študijem v Ljubljani je pesnico odkrivala v izvirniku, v ruščini; povsem sta jo prevzela njen pesniški in celo idejni svet. Prvo spodbudo za prevajanje njenih pesmi s konkretnim predlogom za objavo knjige pa ji je dal prav Gašper Malej. Povsem jo je prevzel tudi Velimir Hlebnikov, hermetični pesnik, ki ga poznajo le redki. Izumil je zvezdni jezik, zgrajen iz tako imenovanih zvezdnih zlogov. Malej je prevajalko posebej pohvalil za to zahtevno opravilo, prepričan, da to ne uspe veliko prevajalcem.
Drugo delo, kateremu sta se diskutanta posebej posvetila, pa je knjiga v kateri so zbrana pisma, ki so si jih izmenjevali Boris Pasternak, Marina Cvetajeva in Rainer Maria Rilke - Najbolj samotni kraji: Izbrana pisma 1926–1927. Zaradi oddaljenosti so si izmenjevali razmišljanja o poeziji kot tudi čisto osebne in celo vsakdanje stvari.
Literatura pri nas ne najde ustreznega mesta v družbi
V tedanji postrevolucijski stalinistični Sovjetski zvezi je bila Cvetajeva politično nezaželena in bila zaradi moža prisiljena zbežati v tujino. Ruski pesnik Boris Pasternak (kasneje avtor romana Doktor Živago in Nobelov nagrajenec za književnost) pa je ostal v Moskvi in preživel zahtevne čase v domovini. Tretji dopisovalec je bil nemški pesnik Rainer Maria Rilke, poznan po Devinskih elegijah, nastalih v času obiska pri prijateljih grofih Thurn in Taxis na gradu Devin. Njihova korespondenca je potekala v več jezikih, tudi nemškem (ta del knjige je prevedel Samo Krušič). Ohranilo se je skoraj sedemsto pisem, ki so bila več kot petdeset let v nekem švicarskem arhivu in predstavljajo eno izmed najslavnejših korespondenc med pesniki.
Danes Andreja Kalc prevaja tako iz ukrajinščine kot iz ruščine. Priljubila se ji je Ukrajina, v kateri se izmenjujejo obdobja vojn in miru, zadnje desetletje pa je zopet v vojni. “Ukrajinci izdajajo zelo lepe knjige, tako po vsebini kot po obliki. Žal pa je zanimanje za ukrajinščino pri nas majhno, študij tega jezika na fakulteti pri nas ni omogočen, saj nimamo niti lektorata za ukrajinščino, potrebe po kvalificiranih jezikoslovcih pa namreč so in se bodo še poglabljale.”
Kalc in Malej sta se dotaknila tudi položaja prevajalcev v naši družbi, posebej literarnih, in slabega vrednotenja njihovega dela, končala pa z ugotovitvijo, da na tem področju veliko zamujamo, saj pravočasno ne prevedemo vseh pomembnih svetovnih avtorjev, in da je to tako tudi zato, ker literatura globalno vse bolj postaja marginalni družbeni sistem in pri nas ne najde ustreznega mesta v širši družbi. Pogovor je sklenila igralka in prevajalka Sonja Polanc z mojstrsko interpretacijo odlomka iz prevedenega romana Oksane ZabužkoTerenske raziskave ukrajinskega seksa.
