Začetek v znamenju črnske duhovne glasbe

Kultura
, posodobljeno:

Začenja se deseta izvedba Glasbenih matinej, ki jih Slovensko stalno gledališče prireja skupaj z Glasbeno matico.

Skupina Gospel Light bo 22. decembra odprla 10. izvedbo 
Glasbenih matinej.
Skupina Gospel Light bo 22. decembra odprla 10. izvedbo Glasbenih matinej.Arhiv GL

Priljubljene nedelje v družbi komorne glasbe bodo tudi tokrat ponujale več zvrsti glasbe in začetek bo zaradi prazničnega časa v znamenju petja in gospel literature. 22. decembra bo ob 11. uri v Veliki dvorani koncert skupine Gospel Light, ki jo sestavljajo štirje pevci, pianist in tolkalec. Zasedba deluje šest let in je med mnogimi koncerti sodelovala tudi na nastopu znanega New Swing Kvarteta, ko je Oto Pestner predlagal ime Gospel Light. Na tržaškem sporedu bodo klasiki iz bogate zakladnice tradicionalne gospel in duhovne glasbe, tudi na božično temo.

19. januarja bo že na vrsti drugi koncert, na katerem bo nastopil tudi umetniški vodja cikla, violinist Črtomir Šiškovič, tokrat kot član godalnega Tria Parmigianino (po imenu italijanskega slikarja 16. stoletja). Italijanski trio bo ob tej priložnosti sodeloval s flavtistom Giovannijem Maregginijem. Program se bo osredotočil na srednjeevropsko glasbo klasicistične dobe.

16. februarja bo nastopil duo tržaških tolkalcev Popocatepetl Percussion Duo, ki ga sestavljata Marko Jugovic in Gabriele Petracco. Njun program bo ob klasičnih skladbah za tovrstno zasedbo predstavil tudi svetovno praizvedbo.

Kot je že tradicija, se bodo matineje zaključile s koncertom mladih talentov Glasbene matice. 30. marca bo prizorišče foajeja balkona na voljo učencem, ki so se na poseben način izkazali z vrhunskimi dosežki v tem šolskem letu.

Matineje so postale lepa nova navada

Matineje so se začele kot poskus in z mnogimi dvomi, da bi nedeljska glasbena srečanja v SSG lahko resnično zaživela kot nova navada za ljubitelje komorne glasbe. Ob desetletnici je Črtomir Šiškovič povedal: “Za uspeh te pobude se moram zahvaliti najprej Glasbeni matici in gledališču, saj bi bilo vse to brez njiju nemogoče. Zahvaliti pa se moram tudi občinstvu, ki se je vedno odzvalo polnoštevilno. Skozi vsa leta smo ohranili dva elementa, in sicer raznolikost avtorjev in izvajalcev, a obenem tudi pozornost do slovenske literature. Temu bi dodal, da zaradi te pobude ostajam tudi v stiku s svojim rodnim mestom in to mi je v posebno veselje.”