Za pogumne ni pregrad in ne mej
Istrski književnik Milan Rakovac bo danes gost intervjuja Primorskih novic na odru koprskega gledališča, že predsinočnjim pa so mlademu osemdesetletniku nazdravili na sklepnem večeru 25. puljskega knjižnega sejma. In še prej predstavili jubilejni zbornik ob dvajsetletnici Foruma Tomizza.
PULJ > Na naslovnici zbornika Vent'anni di coraggio / Dvadeset godina hrabrosti / Dvajset let poguma, ki ga je oblikovala Maja Briski in izdala umaška mestna knjižnica, je jubilej izpisan z rimskim številom XX, v katerem pa prepoznamo tudi rezilno žico - ki jo na hrbtni strani knjige režejo forumske škarje.
Publikacija ne prinaša izbora najboljših esejev z dosedanjih srečanj, ki svetovljansko povezujejo Umag, Trst in Koper, ampak 20 takih, ki najbolj ustrezajo jubilejni temi - pogumu, potrebnemu za preseganje meja, tako rezilnih okrog nas kakor tistih v glavah, je poudaril povezovalec pogovora ddr. Aljoša Pužar. Njegov prvi sogovornik na nedeljskem večeru sejma Sa(n)jam knjige u Istri je bil “demiurg in tavmaturg, stvarnik in čudodelnik”. Milan Rakovac se je spomnil, kako so se leta 1999 na pogrebu Fulvia Tomizze v Materadi bliskovito dogovorili za srečanja. “To je zdaj že gibanje!” pravi Rakovac in naniza nekaj podatkov, objavljenih v zborniku - doslej je na Forumu nastopilo že več kot 300 referentov, od pisateljev in novinarjev do filozofov, sociologov, zgodovinarjev ... “Na nagradnem natečaju Lapis Histriae pa je sodelovalo več kot 1300 piscev! Prišli smo dlje, kot smo se nadejali,” ugotavlja kralj, ki je sestopil in vladavino prepustil mednarodnemu triumviratu.
Maloštevilni, a močni
Odgovorni urednik zbornika Neven Ušumović je poudaril, da se Forum že od prvega dne širi in požvižga na meje. Simpozijem so dodali Tomizzeve itinerarije, sprehode po pisateljevih krajih. Pokojna Patrizia Vascotto iz Trsta je v zborniku dobila prvo mesto v poglavju Prešli v boljše življenje, ostajajo z nami, na sejmu pa je aplavz požela še Jasna Čebron, ki prijatelje dobre literature vodi po Kopru.
“Forum ni želel ostati na akademski ravni,” je nadaljeval Ušumović. “Najpomembnejše je tematiziranje skupnega življenja, vseh njegovih travm in možnosti, ki jih najdemo tudi v opusu Fulvia Tomizze. Postopoma smo razvili program, namenjen širšemu krogu občinstva, s predstavitvami knjig, razstavami, koncerti ... K sodelovanju pri vse aktualnejših temah smo z večjezičnim natečajem Lapis Histriae povabili še tiste, ki niso referenti na simpoziju in ki niso nujno že uveljavljeni umetniki.”
Koprska soorganizatorka Irena Urbič je pohvalila neverjetno marljivo peterico zaposlenih v umaški knjižnici. V Kopru Forumu Tomizza pomaga prav tako majhen Kulturni klub z močnimi osebnostmi, medtem ko v Trstu poslanstvo Patrizie Vascotto nadaljuje Skupina 85 - Gruppo 85. “Smo uigran tim in počasi vzgajamo naslednike, ki bodo prevzeli to dediščino,” je še dejala Irena Urbič.
Tranzicijski somrak
Zdravica Forumu in Rakovcu je na obrazih zbudila nasmehe in ublažila grenkobo ob vesti, da na sejem ne bo letošnjega glavnega gosta - nobelovec Orhan Pamuk Turčije ni mogel zapustiti zaradi “izrednih in resnih družinskih težav”.
So pa zato prišli mnogi drugi. Sejem je odprl srbski pisatelj Dragan Velikić, letošnji nagrajenec festivala Vilenica. Predstavil je pri založbi MeandarMedia izdan roman Adresa (Naslov), ki ga je posvetil rodnemu Beogradu, in pa romaneskni prvenec Via Pula iz leta 1988; spet je izšel v sozaložništvu MeandarMedia in reškega Ex Librisa, vendar v hrvaški priredbi, na veselje pisatelja, ki je odrasel prav v Pulju.
Zvrstilo se je še veliko predstavitev, druženje pa se je izteklo s podelitvijo nagrad. Med 15 nominiranimi je občinstvo glavno nagrado libar za vajk podelilo knjigi Poštovani kukci i druge jezive priče (Spoštovane žuželke in druge grozljive zgodbe). Pisateljica in ilustratorka Maša Kolanović jo je izdala pri zagrebškem Profilu, žirija pa jo je opisala kot “tranzicijsko gotiko, postsocialistično območje somraka”.
Bralsko nagrado dr. Ivo Borovečki je dobila Nevija Matošević, upokojena fizioterapevtka v puljski bolnišnici, že 70 let strastna bralka, ki je niso ustavile niti težave z vidom. Kdor hoče brati, najde pot.
