Sežiganje zastav za introverte ali Domovinski cikel Vuka Ćosića
Internetni veteran, pionir internetne umetnosti, sodobni umetnik in še marsikateri naziv bi lahko našli v naboru titul, ki se jih je v več kot tridesetih letih nabralo ob imenu Vuka Ćosića. Genij za ene, provokator, "levičarski skrajnež" in "komunajzerski hlapec" za druge. Ćosić se je te dni mudil v Kopru, kjer je v osrednji mestni kavarni predstavil svojo "monodramo" Domovinski cikel, tako rekoč retrospektivo svojega dela na področju domoljubja, ki ga je na slovenskih tleh opravil od leta 1993.
Vuk Ćosić je v svojem Domovinskem ciklu spomnil tudi na postavitev črke Ć v spomin izbrisanim.
Foto: Aljaž NovakČeravno je Vuk Ćosić svoj Domovinski cikel oklical za monodramo, je že uvodoma dejal, da gre pravzaprav za predavanje, sprehod po zgodovini njegovih inštalacijah, akcijah, takih in drugačnih umetniških stvaritvah, ki so požele goro odobravanja na eni in ravno toliko zgražanja na drugi strani.
Ćosić zase pravi, da je "no land's man". Odraščal je v Beogradu, bil je eden od vodilnih na prvih študentskih protestih v Srbiji leta 1991, nato pa zapustil Srbijo. Najprej je zatočišče našel v Trstu, kasneje pa v Ljubljani, kamor so ga "privlekli" Škuc, Mladina in Laibach. In takrat se je začelo.
Leta 1995 je na grajskem griču v Ljubljani zasijal napis "Hollywood" v brajici, ki naj bi simboliziral slovenske sanje. Tega je Ćosiću uspelo postaviti s pomočjo prometnih znakov, ki mu jih je tedaj priskrbela novogoriška družba Meblo.
V istem duhu ironiziranja nacionalnih simbolov je Ćosić kasneje posegel še v idejo t. i. "slovenskega mediteranskega metra", zamišljeno mednarodno mersko enoto, ki je temeljila na dolžini slovenske obale.
"Pesmi" z Matkurje in sežiganje knjig
Zelo odmeven je bil tudi projekt Nacija-Kultura (pri čemer "-" izgovorimo "minus"). Leta 2000 so Ćosića iz Narodnega muzeja povabili, da bi ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna naredil nekakšen sodobni kontrapunkt razstavi, ki so jo tedaj odpirali v svojih prostorih. "Spomnil sem se vsega, kar sem vedel o tem pedofilu," je povedal v Kopru. "Zamislil sem si formulo: duh ljudstva + medijska inovacija; sonetni venec=slovenski narod, popeljan v društvo velikih narodov."
To, kar je sam ironično poimenoval "primitivni algoritem", je nato tudi dosledno izpeljal. Kot sodelavec takrat osrednjega slovenskega spletnega kataloga in iskalnika Matkurja je imel dostop do iskalnih nizov uporabnikov, zato je vse, kar so ti vpisovali na splet (želje, fantazije in radovednosti) preoblikoval v naslove filmov ter jih projiciral na steno dvorišča Narodnega muzeja Slovenije. Tako je, brez filtra in olepševanja, "ujel duh ljudstva", ki sta ga po njegovih besedah pretežno zaznamovala seks in pornografija, vse skupaj pa je zapakiral v formo sonetnega venca kot duhovit, ciničen, a hkrati premišljeno nežen komentar k ideji kolektivnega duha in Prešernovega kulta.
Sledilo je še sežiganje knjig. V projektu Gorečnost je Vuk Ćosić izhajal iz simbolne napetosti med zgodovinskim zažigom knjig reformatorjev pred ljubljanskim Magistratom in nazivom Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige. "Čigava dela bi danes 'Slovenčki' sežgali," se je vprašal. Kot provokativne primere je navedel prevod Dahlovih Odvratnih rim v prevodu Milana Dekleve, ki ga je ironično primerjal z vplivom prvih slovenskih prevodov Biblije, Žižkovo delo, ki razgalja nelagodje lokalne ideologije, Nemško loterijo Mihe Mazzinija ter knjigo Izbrisani, ki opozarja, da se zažigalska miselnost le preoblači v nove oblike. Projekt je tako z navidezno radikalno gesto v resnici razprl vprašanje svobode izražanja in trajanja cenzorske mentalitete, je v Kopru povedal Ćosić.
Ura z gospo Zdenko, Twitter-pesnitve in upokojene zastave
Spomnil je tudi na nadaljevanje projekta Nacija-Kultura iz leta 2022, ko je prebudil svojo ljubezen do pesništva, za katerega pravi, da v Sloveniji velja za "borilno veščino, v kateri se trudimo usmrtiti vsakega, ki ni ti". V sklopu projekta je nastala knjižica, ki ponuja pregled sonetov, generiranih s pomočjo umetne inteligence, ki izhaja iz objav pretežno desno usmerjenih politikov na tedanjem Twitterju (zdaj X).
Mnogo prahu je dvignila tudi zlata ura kukavica v podobi "gospe Zdenke", ki je pred leti v Jelšanah protestirala proti načrtovanemu migrantskemu centru, medtem pa s slovensko zastavo udrihala po tleh in vpila: "Tukaj je Slovenija!", pa tudi znamenita črka Ć, postavljena v spomin izbrisanim (spomnimo, 26. februarja smo obeležili 30. obletnico izbrisa) pred centrom Rog v Ljubljani.
Čosić je v Kopru predstavil tudi nov projekt, nekakšno nadaljevanje Gorečnosti, ki domoljubje prestavlja v bolj intimni spekter. Po vzoru ZDA, kjer svoje odslužene zastave "upokojijo" tako, da jih zažgejo, je Ćosić pripravil "starter kit" za introspektivne patriote, ki si želijo svoje zastave "upokojiti" v bolj intimnem okolju. Tu so zdaj vžigalniki z nastavkom za mikro zastavice. "Za vas in vaše bližnje," je završalo med občinstvom v Loggi.
"Ko Vuk nekaj naredi, se stvari zatresejo," je ob koncu Ćosićevega predavanja dejala njegova pobudnica, koprska kulturna spletična Irena Urbič. Se bodo zatresle tudi tokrat? Gotovo. Pred vrati so namreč volitve ... •